Prof. Jože Trošt je bil rojen 12. maja 1940 na Colu nad Ajdovščino, kjer je obiskoval osnovno šolo (1947–1952), po njej pa nižjo gimnazijo v Vipavi (1952–1955), kjer je bil eden od 18 fantov, ki so 6. septembra 1952 prvi prestopili prag že dve leti prej ustanovljenega Malega semenišča. Višjo gimnazijo z maturo je obiskoval v Ajdovščini (1955–1959), bogoslovje in Teološko fakulteto pa v Ljubljani (1959–1966). V duhovnika je bil posvečen 10. 7. 1966, v Logu pri Vipavi, novo mašo je pel v svoji domači župniji na Colu. Kaplansko službo je opravljal v Postojni (1966–1967). Zaradi njegovega glasbenega talenta ga je leta 1967 koprski škof poslal na študij glasbe na Pontificium Institutum Musicae Sacrae v Rim (1967–1970) in dosegel Licentiatum in Musica Sacra.

Prva »služba«

V začetku leta 1970 se je nepričakovano izpraznilo mesto ravnatelja ljubljanskega stolnega kora. Njegov nadrejeni škof Janez Jenko mu je svetoval, naj to delo prevzame, ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik pa mu je brez olepševanja zapisal, da želi, naj si kot vodja stolnega kora prizadeva ustvariti stolnici primeren cerkveni zbor in ga vzgajati po navodilih liturgične prenove. Z veliko vnemo se je lotil dela in s skladateljevanjem, z vajami, vzgojo mladih pevcev in organistov mu je z leti uspelo ustvariti zelo veliko.

1000 organistov

Leta 1970 je v življenje obudil Orglarsko šolo, kjer naj bi vzgajali bodoče organiste, saj je bilo na podlagi ankete izkazano, da je po župnijah zelo malo zborov, kaj šele usposobljenih organistov. Tudi na tem področju je oral ledino. S sodelavci je vodil tečaje za že aktivne organiste, Orglarsko šolo pa zastavil vsebinsko široko in tehtno, večinoma s poukom ob sobotah. Sam je poučeval tudi orgle, generalbas z improvizacijo, zborovstvo, dirigiranje, glasbeno teorijo, vodil je šolski pevski zbor. Posebno skrb je posvečal zagotavljanju ustreznih orgelskih inštrumentov. Do leta 2010, ko je prenehal z delom na Orglarski šoli, je šolo obiskovalo skoraj tisoč učencev. Tako je njegova vnema obrodila bogate sadove; dvignila se je kakovost cerkvene glasbe po župnijah, zaradi dobrih organistov so se pisala nova glasbena dela za orgle, ustanavljali so se številčni in dobri pevski zbori, zaradi dobrih glasbenikov so po korih dobili nove orgle. Prof. Trošt ni dopuščal površnega znanja. Morda se je komu, ki ni bil dobro pripravljen, zdel kot močna vipavska burja, ki te prepiha, a hkrati tudi razkadi vso meglo. Vedno je znal v svoje pedagoško delo vključiti tudi humor in snov podajati privlačno.

Poučeval je glasbo tudi na Teološki fakulteti v Ljubljani in vodil zbor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani. Prav slednji je za praznike pel v ljubljanski stolnici. S tem je prispeval k dobri glasbeni izobrazbi velikega števila duhovnikov.

Zborovodja in pedagog

Od leta 1974 pa vse do leta 2001 je vodil Mešani pevski zbor Anton Foerster, ki nosi ime po skladatelju češkega rodu, ki je prav tako kot prof. Trošt
z vso vnemo vodil kor ljubljanske stolnice več kot štirideset let (1868–1909). Zbor je s svojim vodjo prepeval po slovenskih cerkvah in tudi zunaj meja Slovenije, v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Sardiniji, v Franciji … Kot eden prvih cerkvenih zborov se je uvrstil na mednarodno tekmovanje pevskih zborov Naša pesem v Mariboru in osvojil srebrno priznanje. Kot zborovodja je takrat Jože Trošt prejel še posebno priznanje zborovodji za izvirno oblikovanje in kakovostno izvedbo programa izvirnih zborovskih skladb. Za zbor je prof. Trošt napisal tudi veliko skladb, ki so jih pevci, večinoma tudi sami zborovodje in organisti, ponesli v svoje župnije, na domače kore.

Leta 1976 je prof. Trošt skupaj z dr. Edom Škuljem, obnovil revijo »Cerkveni glasbenik« in kot urednik prispeval k zapisu različnih člankov, rubrik in prilog. Pravijo, da lektorji z njim niso imeli kaj dosti dela, saj je bila njegova slovenščina zelo lepa, jezik zveneč in prav nič suhoparen. Poleg urejanja Cerkvenega glasbenika je s svojimi prispevki sodeloval tudi na znanstvenih simpozijih.

Kot izjemen pedagog je vse od leta 1983 vodil poletne duhovno-glasbene seminarje za organiste, zborovodje in »bolj zagnane« cerkvene pevce. Odvijali so se v vasi Soča pod Bavškim Grintavcem. Pod njegovim vodstvom so se pevci strnili v zbor Sončna pesem, ki je v vseh letih delovanja obrodil bogate glasbene sadove. Njegovi nasveti zborovodjem in organistom pri izbiri teme in programa, ki naj bi ga izvajali s svojimi zbori, so bili vedno neprecenljivi. Z njim so generacije zborovodij in organistov uživale in se učile ob njegovih interpretacijah bogoslužnih skladb različnih obdobij – od koralnega petja do modernejših skladb.

Njegovo glasbeno-mentorsko-vzgojno delo pri revijah in festivalih je bilo v tem, da je ob koncu nastopov posameznih zborov z nekaj pesmimi vodil združene zbore in se po zaključku z zborovodji o nastopih njihovih zborov tudi pogovoril in jih ocenil. Tu smo zborovodje prejeli veliko dobrih nasvetov in spodbud, kako delati v prihodnje, da bo zbor bolje in lepše zazvenel, kakšen repertoar naj izbiramo.

»Šestnajsta maša« ob papeževem obisku

Med izrednimi dogodki Cerkve na Slovenskem ima posebno mesto obisk papeža Janeza Pavla II. maja 1996, ko je prof. Trošt sodeloval pri pripravi glasbenega sporeda, pisal je orkestracije za pihalni orkester slovenske policije ter vodil združene pevske zbore ljubljanske nadškofije pri papeževi maši v Stožicah; še isti dan popoldne je dirigiral združenim primorskim zborom v Postojni, kjer se je papež srečal s slovensko mladino. Tri leta kasneje je združenim zborom dirigiral ob 2. papeževem obisku v Sloveniji, na Betnavi pri Mariboru. Takrat je papež razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Več kot 2500–članski pevski zbor je takrat izvedel Troštovo »Šestnajsto mašo«, posvečeno A. M. Slomšku.

Skupaj z njim je imel zbor Anton Foerster junija 1991 posebno čast prvi zapeti v slovenskem parlamentu Prešernovo-Premrlovo Zdravljico v čast samostojni Sloveniji.

Za svoje delovanje je prof. Jože Trošt prejel:

– l. 1999 častni naslov monsinjor (papež Janez Pavel II.),

– l. 2000 odličje sv. Cirila in Metoda za neutrudno delo na področju vzgoje mladih organistov in duhovnikov, vodenje pevskih zborov in umetniško ustvarjalnost (Slovenska škofov-
ska konferenca),

– l. 2001 naziv častni član (GD Anton Foerster Ljubljana),

– l. 2004 zlato priznanje za umetniško vodenje Mešanega pevskega zbora Anton Foer-
ster (Zveza kulturnih društev Ljubljana),

– l. 2004 zlato častno jubilejno Gallusovo značko za dolgoletno in izjemno uspešno delo na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti),

– l. 2006 Cecilijino priznanje za bogat prispevek k slovenski cerkveni glasbi (Slovensko Cecilijino društvo),

– l. 2016 odličje sv. Jožefa Delavca za zasluge na področju cerkvene glasbe (Škofija Koper),

– 21. 2. 2022 odlikovanje red za zasluge za življenjsko delo (predsednik RS Borut Pahor).

Številna priznanja in častni naslovi potrjujejo, da je prof. Jože Trošt s svojim delom prispeval izjemen pečat slovenski kulturi. Tudi v zadnjih letih, ko je zaradi bolezni zelo trpel in jesen svojega življenja preživljal v Petrovem domu v Šempetru, pa pri svojih domačih na Colu in v Centru starejših Pristan v Vipavi, je Jože kot duhovnik, skladatelj, zavedni Primorec in Slovenec budno spremljal glasbene dogodke, še posebej dogajanje pri zboru Anton Foerster. Neizmerno vesel je bil koncerta ob svoji 80-letnici, ki smo ga pripravili na Sveti Gori, kjer nam je kljub utrujenemu telesu nakazoval tempo in dinamiko Foersterjeve pesmi Večerni ave. Z veliko naklonjenostjo, zanimanjem in ganjenostjo je spremljal izvedbo svojega Oratorija Blaženi Anton Martin Slomšek, ki smo ga skupaj s pevci s Cola ob spremljavi simfoničnega orkestra in solisti izvedli v Logu v mesecu maju 2023, ko je praznoval 83. rojstni dan.

Hvala večnemu Bogu

Na tem mestu vsi pevci izrekamo iskreno zahvalo vsem njegovim tuzemeljskim angelom, ki so mu vse našteto tudi omogočili doživeti: sestri Mariji, svakinji Jožici in nečakinji Ani ter nepogrešljivi Nadi, spremljevalki in negovalki v njegovi težki bolezni. Naj jim Bog povrne vse dobro za njihovo srčnost, vsakodnevne obiske, vedrino in tolažbo!

Njegov dolgoletni prijatelj in pevec Lojze Peterle je ob Troštovem slovesu zapisal:

»Stvarnik ga je obdaroval z bogatimi talenti. Ni jih zakopal in ni jih prepustil colski burji. Sprejel jih je in jih pomnožil. Z njimi je zaživel in odživel polno ustvarjalno življenje, posvečeno v sreči in nesreči Tistemu, kateremu se je odzval, ko ga je poklical.

Dragi Jože, menda boš na povabilo sv. Cecilije, s katero sta imela v sredo, na njen god, 'zmenek' v šempetrski bolnišnici, v nebeški pokrajini sferične glasbe kmalu prevzel nov zbor. Gotovo se bodo na avdiciji pojavili tudi angelski glasovi. Ne prizanašaj jim, vsakega preizkusi. Pa nobenega klepetanja in vicev med vajami.

Lepo pozdravi Antona Martina Slomška, Lojzeta Bratuža, Ubalda Vrabca, Vinka Vodopivca, Stanka Premrla, Pavleta Merkuja in Avgusta Ipavca, še posebej pa Antona Foersterja. Naj Te Gospod nagradi na svoji desnici za vse skladbe in vse dobro, ki si ga storil. Počivaj v miru!«

Pomenljive so besede škofa dr. Jurija Bizjaka, ki je v homiliji na dan pogreba takole povedal: »Za svoje novomašniško geslo si je izbral prvo vrstico znane pesmi: 'Hvala večnemu Bogu, vse stvari ga zdaj molite!' Geslo nam kliče v spomin službo angelov, o katerih je rečeno, da ne znajo in ne zmorejo nič drugega kakor to, za kar so poslani. Tako je tudi pokojni Jože imel pred seboj samo eno stvar: Hvalo večnemu Bogu! Za Gospoda je živel in delal, za Gospoda se je trudil in ustvarjal.«

Prof. Trošt je poleg glasbe pisal tudi aforizme, med njimi je tudi Prošnja k sv. Ceciliji:

K tebi se zatekam, o Cecilija santa! 

Spomni se v Emoni zapuščenega fanta, ki še v starosti za glasbo skrbi, se njenega razcveta veseli! 

Spomni še drugih se mojih pomagačev, plemenitih garačev, ki v vinogradu omame muza usodno prevzela jih je, v začaran krog lepote ujela je, pa najsi učijo, prepevajo ali igrajo, kot pač vedo in znajo. 

Vipavskih pa tudi ne pozabi, vse nekoč k sebi povabi, zavetnica glasbenih prvin, svetnica z rajskih visočin!

Dragi Jože, hvala Vam za vse ure pevskih vaj, za obsežen glasbeni opus, za vse nastope, za prijateljstvo in podporo pri odkrivanju glasbenih sfer ter duhovno očetovstvo!