Cerkev bo vedno ostala prostorje ljubezni. Če to ne bi bila več, bi izginila tudi sama. Zunanje oblike tega »skrivnostnega telesa« se vedno znova spreminjajo, a bistvo ostaja enako vse od prve skupne molitve apostolov skupaj z Marijo za zaprtimi vrati neke izbe v Jeruzalemu do šotora v razrušeni Gazi, kolibe v obubožani bogati Venezueli, koče v nemirni Ukrajini, posušene savane v Sudanu ... V tem skrivnostnem telesu izvira studenec žive vode. Če bi vsaj malce zajemali iz njega, bi mir kot blagodejen dež po dnevih suše napojil medčloveške odnose in v duše bi se namesto pokov bomb, raket in granat naselil božanski mir in tišina, podobna tisti, ki objame svet v noči nežnega, spokojnega naletavanja snega.

V iskanju možnega

Kaj je prinesel sneg po 1. januarju, ko je v ljubljanski nadškofiji dvanajst župnij postalo podružnic, bo šele pokazal čas. Odzivi vernikov in duhovnikov so bili različni. Tako kot se nekateri razveselijo snežne idile, so nekateri verniki razumevajoče pogledali na spreme...