Ob bližajočih se parlamentarnih volitvah se ob drugih z novo ostrino odpira tudi razprava o vlogi civilnodružbenih akterjev in njihovem razmerju do (strankarske) politike. Kritični opazovalci že dalj časa opozarjajo na neravnovesja na tem področju in izrazito prevlado enega – levega – dela civilnodružbenega telesa. To stanje je za zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, zdaj pa tudi za Družino analiziral sociolog dr. Igor Bahovec.

Zavedam se, da gre za zelo kompleksno tematiko, ki jo je težko ubesediti v nekaj stavkih, pa vendar: kaj sploh velja razumeti pod pojmom »civilna družba«?

Ljudje se združujemo ne samo kot državljani na ravni velike institucije – države, in ne samo kot družina v malem, neposrednem okolju našega življenja, ampak tudi na vmesni ravni. To, kar je bilo včasih vezano bolj na lokalno skupnost, je v sodobni družbi označeno s pojmi, kot so združenja, organizacije, zavodi in gibanja civilne družbe. To območje združevanja je pomembno za razvoj lastnih potencialov in z...