»Za pospešitev pobožnosti, ljudem v dušni blagor in tolažbo«
»Za pospešitev pobožnosti, ljudem v dušni blagor in tolažbo«
Razvoj bratovščin
Ljudje so se za dosego skupnih ciljev vedno povezovali. Pomembno področje njihovega povezovanja so bila prostovoljna cerkvena združenja, ki so se začela pojavljati v zgodnjem srednjem veku, sprva kot molitvene zveze v okviru samostanov (od konca 8. stoletja se med vpisanimi pojavljajo tudi Slovenci). Molitveno sodelovanje je vodilo v razne dejavnosti, zlasti karitativne, in v ustanavljanje dobrodelnih združb, ki so skrbele tudi za špitale. Od 13. stoletja dalje so se pod vplivom uboštvenih redov začele širiti bratovščine spokornikov in bičarjev. V mestih, ki so bila za razvoj bratovščin še posebno pomembna, so se v 14. in 15. stoletju razcvetele stanovske oziroma obrtne bratovščine, iz katerih so se s pridobitvijo privilegija svetne oblasti razvili cehi. Hkrati so obstajale tudi bratovščine izrazito verskega značaja, ki so po reformnem tridentinskem koncilu (1545–1563) prevladale. Pospeševale in poglabljale so krščansko življenje v vseh plasteh prebivalstva in v krizn...



