Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Za pospešitev pobožnosti, ljudem v dušni blagor in tolažbo«

Ana Lavrič
Za vas piše:
Ana Lavrič
Objava: 01. 04. 2026 / 01:10
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 01.04.2026 / 01:11
»Za pospešitev pobožnosti, ljudem v dušni blagor in tolažbo«
Člani bratovščin naj bi se odlikovali v dobrodelnosti. Telesna in duhovna dela usmiljenja najdemo zapisana v slovenskem jeziku v matrikuli bratovščine Kristusovega trpljenja iz 18. stoletja v Kališah. Vir: Nadškofijski arhiv Ljubljana./NADšKOFIJSKI ARHIV

»Za pospešitev pobožnosti, ljudem v dušni blagor in tolažbo«

Bratovščine na Slovenskem (1): Združeni pri pobožnih opravilih in dobrodelnosti

Razvoj bratovščin

Ljudje so se za dosego skupnih ciljev vedno povezovali. Pomembno področje njihovega povezovanja so bila prostovoljna cerkvena združenja, ki so se začela pojavljati v zgodnjem srednjem veku, sprva kot molitvene zveze v okviru samostanov (od konca 8. stoletja se med vpisanimi pojavljajo tudi Slovenci). Molitveno sodelovanje je vodilo v razne dejavnosti, zlasti karitativne, in v ustanavljanje dobrodelnih združb, ki so skrbele tudi za špitale. Od 13. stoletja dalje so se pod vplivom uboštvenih redov začele širiti bratovščine spokornikov in bičarjev. V mestih, ki so bila za razvoj bratovščin še posebno pomembna, so se v 14. in 15. stoletju razcvetele stanovske oziroma obrtne bratovščine, iz katerih so se s pridobitvijo privilegija svetne oblasti razvili cehi. Hkrati so obstajale tudi bratovščine izrazito verskega značaja, ki so po reformnem tridentinskem koncilu (1545–1563) prevladale. Pospeševale in poglabljale so krščansko življenje v vseh plasteh prebivalstva in v krizn...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh