Propedevtično obdobje poteka v župniji Šmarje pri Jelšah v celjski škofiji. FOTO: Tatjana Splichal

Dr. Franc Zorec, ki vodi propedevtični letnik, je za spletno Družino povedal, da povezave sicer ni mogoče dokazati, a dejstvo ostaja: »Lanski propedevti so sredi leta sklenili, da bodo molili za novo generacijo propedev­tov, da bi jih Bog nagovoril 15. Vztrajno so molili vse leto, vse do velike noči. Potem pa so rekli: 'Ne bomo postavljali Bogu omejitve, lahko jih pošlje tudi več.' In so še naprej molili.«

Zanimanja še ni konec

Zanimanja za vpis je bilo letos veliko že junija in »še vedno se prijavljajo,« pojasnjuje Zorec. Večje število kandidatov je zahtevalo tudi nekaj prilagoditev glede prostora. Sprva je bilo predvidenih do 10 mest, vendar so se zaradi povečanega zanimanja prilagodili in zagotovili dodatne prostore.

Dr. Franc Zorec. FOTO: Blaž Weindorfer/Sportida 

»Nikogar nismo zavrnili ali omejili zaradi tega, da se ne bi mogli vpisati. Pogovorili smo se tu v župniji, z župnikom in z vodstvom bogoslovja ter se dogovorili, da naredimo vse, kar je mogoče, da lahko sprejmemo vse,« pravi. Župnik iz Šmarij pri Jelšah je dal na razpolago tudi druge prostore v župnišču, ki niso bili predvideni za propedevte. »Tudi, če bodo mogoče zdaj na malo manjšem prostoru, bo za vsakega na voljo dovolj prostora. Vsak bo imel svojo posteljo in svoj krožnik, bo pa nekoliko več prilagajanja in več interakcijske dinamike,« dodaja. 

Normalno je, da tudi kdo spozna, da to ni njegova pot. Nekateri pa skozi leto, četudi so bili v začetku zelo negotovi, zelo jasno prepoznajo svojo poklicanost.

Nekateri pridejo takoj po srednji šoli, drugi pozneje

Kandidati prihajajo z različnih koncev Slovenije, največ pa jih je letos iz ljubljanske nadškofije. Približno polovica kandidatov je takšnih, ki se odločajo za vpis neposredno po srednji šoli. »Redna pot za vpis v propedevtični letnik je po končani srednji šoli in opravljeni gimnaziji, torej splošni maturi, ki je potrebna za vpis na teološko fakulteto.« Možnost vključitve imajo tudi tisti, ki so opravili poklicno maturo. Čeprav je zaželeno, da pred vpisom opravijo še peti predmet.

FOTO: FB Bogoslovno semenišče Ljubljana

Drugi se za vstop v propedevtični letnik odločijo šele po določenem času. Nekateri pred tem že študirajo ali se zaposlijo in šele potem sprejmejo odločitev. »Pogosto je tako, da kako leto ali dve študirajo, potem pa jih tisti klic, ki so ga nosili v sebi, a jim je govoril 'ne še,' ne pusti pri miru. Potem se odločijo in pridejo,« pravi Zorec. 

Niso še izpostavljeni javnosti, da ne bi čutili pritiska: 'Zdaj sem pa že propedevt, zdaj pa moram iti naprej.'

Čas za razločevanje brez pritiska

Prav preverjanje in prečiščevanje poklicanosti sta namen propedevtičnega letnika, zato se po tem končanem obdobju vsi ne odločijo za nadaljevanje poti v bogoslovje. »Normalno je, da tudi kdo spozna, da to ni njegova pot. Nekateri pa skozi leto, četudi so bili v začetku zelo negotovi, zelo jasno prepoznajo svojo poklicanost,« poudarja.

Prav zaradi tega kandidati v tem letu še niso javno izpostavljeni. »Ker še niso odločeni in ni treba, da bi bili 100-odstotno odločeni. Niso še izpostavljeni javnosti, da ne bi čutili pritiska: 'Zdaj sem pa že propedevt, zdaj pa moram iti naprej.'«

Letnik je zato namenjen predvsem rasti in napredovanju na človeški ravni ter poglabljanju duhovnosti. »Ti dve področji sta nekako najbolj potrebni, da jih prečisti,« pojasnjuje. »Intelektualno področje bodo kandidati pozneje poglabljali na fakulteti, pastoralno pa skozi nadaljnje vključevanje v življenje župnije kot diakoni in duhovniki.«

To, da se po župnijah več moli, je pomoč fantom, da lažje slišijo ta glas ter si upajo stopiti na pot razločevanja za duhovniški poklic.

Več molitve, več poguma za duhovniško pot

Zorec povečano zanimanje vidi kot spodbuden znak in ob tem poudarja pomen molitve za nove duhovne poklice: »To, da se po župnijah več moli, je pomoč fantom, da lažje slišijo ta glas ter si upajo stopiti na pot razločevanja za duhovniški poklic. To se mi zdi pomembno.«

Kako poteka letnik?

Program, ki se začne oktobra, je razdeljen na štiri glavne ravni, kjer naj bi kandidati zoreli in rasli. »Prva je človeška raven, ko spoznavajo sebe in drug drugega ter skrbijo za vsakdanje stvari, kot so kuhanje, pospravljanje in pranje,« razloži.

Tretja generacija kandidatov med delom na njivi. FOTO: Zajem zaslona YT

Druga raven je pastoralna. Kandidati se vključujejo v življenje župnije, sodelujejo z mladimi, ministranti, pri katehezi in maši, ministrirajo ter se srečujejo z različnimi oblikami župnijskega dela. »Sodelujejo tudi pri poučevanju programov in župnijskih dogodkih itd.« 

Tretja je intelektualna raven, ki pa v tem letu po Zorčevih besedah ni najpomembnejša. Kandidati imajo tudi predavanja o Svetem pisma, katehetike, nastopanja in cerkvene angleščine.

Posebno mesto ima duhovna razsežnost. »Duhovna razsežnost je gotovo zelo pomembna. Gre za spodbujanje in uvajanje v molitveno življenje, premišljevanje Božje besede in preverjanje svoje poklicanosti. V ta namen imamo tudi zunanjega sodelavca, ki prihaja enkrat na teden in se s kandidati pogovarja, jih spoveduje in ima predavanja o duhovnih vsebinah.«