Zakon posega na več področij. Med drugim predvideva znižanje davka na dodano vrednost za nekatera osnovna živila, možnost nižje stopnje DDV za del energentov, uvedbo socialne kapice, spremembe obdavčitve normiranih podjetnikov in najemnin ter spremembe na področju zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.

Zagovorniki: razbremenitev gospodarstva in prebivalstva

Uveljavitev zakona podpirajo vladna koalicija in gospodarske ter delodajalske organizacije. Poudarjajo, da bodo davčne razbremenitve povečale razpoložljive dohodke prebivalstva, izboljšale pogoje za poslovanje podjetij in povečale konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Po njihovem prepričanju lahko gospodarska rast dolgoročno zagotovi tudi stabilnejše financiranje socialne države.

Finančni minister Andrej Šircelj zagotavlja, da zaradi zakona ne bo prišlo do zmanjševanja zdravstvenih storitev ali ogrožanja izplačevanja pokojnin. Na ministrstvu ocenjujejo, da bodo pozitivni gospodarski učinki delno nadomestili izpad javnofinančnih prihodkov.

Nasprotniki: tveganje za javne finance in socialno državo

Na drugi strani sindikati, ki so tudi pobudniki referenduma, opozarjajo, da bi zakon lahko oslabil financiranje javnih sistemov in socialno varnost. Menijo, da bodo davčne razbremenitve koristile predvsem premožnejšim, medtem ko bi se morebitni izpad prihodkov lahko odrazil v zmanjševanju sredstev za zdravstvo, pokojnine in druge javne storitve.

Po oceni Fiskalnega sveta bi uveljavitev zakona leta 2027 povečala javnofinančni primanjkljaj za približno 1,2 milijarde evrov. Ministrstvo za finance medtem predstavlja nižje ocene finančnih posledic in poudarja, da upošteva tudi pričakovane pozitivne učinke na gospodarstvo.

Volivci bodo tako odločali o zakonu kot celoti, kampanja pa bo zaznamovana predvsem z razpravo o razmerju med davčnimi razbremenitvami, gospodarsko konkurenčnostjo in vzdržnostjo javnih financ.