V katoliški Cerkvi danes, na pepelnično sredo, začenjamo postni čas, ki bo trajal štirideset dni. Postni čas bomo sklenili z večerno mašo velikega četrtka, po katerem nastopi velikonočno tridnevje. Veliko noč letos obhajamo 20. aprila.

Na pepelnično sredo duhovniki po cerkvah vsako leto opravljajo obred pepeljenja. Verniku na glavo simbolično posujejo blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi.

Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka. Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš«, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (Mt 4, 1-11; Mr 1, 12-12; Lk 4, 1-13).

Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Strogi post, ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega, upoštevamo na pepelnico in na veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Osnovni namen posta ni v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

Slovenski škofje so tudi v letošnjem postnem času napisali pastirsko pismo slovenskim katoličanom. Vsebini pisma smo verniki lahko prisluhnili pri bogoslužjih zadnji dve nedelji.

Vir: www.katoliska-cerkev.si / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine (T. S.)