Teden molitve za duhovne poklice 2024 v Sloveniji obhajamo pod geslom »Prosite Gospoda žetve!«.

Papež Frančišek v poslanici za 61. svetovni dan molitve za duhovne poklice kristjane poziva, naj sprejmejo našo skupno poklicanost, da v svetu sejejo upanje in gradijo mir.

»Naše življenje je uresničeno in izpolnjeno, ko odkrijemo, kdo smo, kakšne so naše lastnosti, na katerem področju jih lahko dobro uporabimo, katero pot lahko prehodimo, da bomo postali znamenje in orodje ljubezni, sprejemanja, lepote in miru v okolju, v katerem živimo.« To je povzetek papeževega razmišljanja o krščanski poklicanosti, kot ga je zapisal v omenjeni poslanici. Papeževo sporočilo, objavljeno konec letošnjega marca, se tokrat osredinja na temo: »Poklicani, da sejemo upanje in gradimo mir«.

Mladi, pustite se očarati Jezusu, po straneh evangelija mu postavljajte svoja pomembna vprašanja, pustite se vznemiriti njegovi prisotnosti, ki nas vedno dobrodejno spravlja v krizo.

Sveti oče opozarja, kako smo vsi kristjani poklicani, da sprejmemo od Boga dano poklicanost in mu služimo v svetu, bodisi s posvečenim življenjem, duhovništvom, zakonom, pa tudi kot samske osebe. Hvaležnost, zapiše, bi morala zaznamovati obhajanje svetovnega dne molitve za duhovne poklice, ko se spominjamo zveste, vsakdanje in pogosto skrite prizadevnosti tistih, ki so sprejeli klic, ki vključuje vse njihovo življenje. Mlade še posebej vabi, naj naredijo prostor Bogu, da bi našli srečo v Njegovem klicu, ki vedno spoštuje našo svobodo. »Pustite se očarati Jezusu,« tako Frančišek, »po straneh evangelija mu postavljajte svoja pomembna vprašanja, pustite se vznemiriti njegovi prisotnosti, ki nas vedno dobrodejno spravlja v krizo.«

Redovnice na Zelenortskih otokih. FOTO: Vatican Media

Sinodalni vidik molitve za duhovne poklice

Papež Frančišek v nadaljevanju povabi kristjane, naj bodo »romarji upanja« na poti Cerkve proti jubileju 2025: »Polifonija karizem in poklicev, ki jih krščanska skupnost prepoznava in spremlja, nam pomaga v polnosti razumeti našo krščansko identiteto. Božje ljudstvo smo na poti po cestah sveta, oživlja nas Sveti Duh in smo kot živi kamni vgrajeni v Kristusovo telo.«

Nismo sami vase zaprti otoki, ampak smo deli celote, zato svetovni dan molitve za duhovne poklice nosi pečat sinodalnosti.

»Nismo sami vase zaprti otoki, ampak smo deli celote,« piše papež, »zato svetovni dan molitve za duhovne poklice nosi pečat sinodalnosti. Veliko je karizem in poklicani smo, da poslušamo drug drugega in hodimo skupaj, da bi jih odkrili in razločevali, k čemu nas Duh kliče za dobro vseh.« Papež vse tudi poziva k molitvi za duhovniške poklice in poklice v redovno življenje, da bi Gospod lahko »poslal delavce na svojo žetev«. Medtem ko se Cerkev z letom molitve pripravlja na jubilej, naj se kristjani vsak dan posvečajo molitvi, ki posluša Božji glas in nam pomaga, da bi postali »romarji upanja in graditelji miru«.

Romarka. FOTO: Vatican Media

Romarji upanja in graditelji miru

Papež nato preide k bistvu svojega sporočila in spomni, kako krščansko romanje pomeni, da imamo oči, misli in srce uprte v jasen cilj - ki je Kristus - in se vsak dan znova odpravimo na pot. Naša hoja po tej zemlji nikoli ni jalovo naprezanje ali brezciljno tavanje, je prepričan sveti oče: »Nasprotno, vsak dan, ko se odzovemo na naš klic, skušamo narediti možne korake proti novemu svetu, kjer se živi v miru, pravičnosti in ljubezni.«

Kristusovo vstajenje je gonilna sila in vsebuje življenjsko moč, ki je prepojila svet: omogoča nam, da se soočimo z izzivi, ki nam jih ponuja naš vsakdan.

Cilj vsakega krščanskega poklica, dodaja papež, je postati »moški in ženske upanja«, ki prinašajo evangeljsko sporočilo upanja in miru sredi neštetih kriz in »grozečega napredovanja tretje svetovne vojne po koščkih«. Kristusovo vstajenje pa je »gonilna sila in vsebuje življenjsko moč, ki je prepojila svet«. Omogoča nam, da se soočimo z izzivi, ki nam jih ponuja naš vsakdan.

Bogoslovci v Združenih državah Amerike. FOTO: Vatican Media

Krščanska strast do življenja

Ob koncu papež kristjane povabi, naj »vstanejo in se prebudijo iz spanja, stopijo iz brezbrižnosti«, tako da sprejmejo svojo poklicanost in pustijo Kristusu, naj vodi naše korake. Poslanico sklene s spodbudo: »Navdušimo se za življenje in se posvetimo ljubeči skrbi za tiste, ki so ob nas in za okolje, v katerem živimo. Ponavljam vam: imejte pogum za sodelovanje!«