Papež Frančišek pred izvolitvijo na papeški sedež Rima po lastnih besedah skorajda ni poznal. »Zdaj se počasi začenjam počutiti kot Rimljan«, je minuli konec tedna dejal v pogovoru za rimski časnik Il Messaggero. Preden je postal papež, je Rim obiskal le nekajkrat in nikoli ni imel priložnosti za obisk tamkajšnjih muzejev. Sikstinsko kapelo je prvič videl med konklavom leta 2005. Ob številnih obiskih rimskih župnij in stikih z domačini pa vse bolje spoznava italijansko prestolnico, njene različne obraze in težave.

Sam po rodu ni Rimljan, ampak prihaja iz pokrajine Piemont, je v pogovoru pojasnil papež. Njegova starša izvirata iz severne Italije. Frančišek zdaj »korak za korakom spoznava to čudovito, edinstveno prestolnico, ki pa se sooča z enakimi težavami kot vsaka druga metropola«.

Kot je dejal, je posebej zaskrbljen zaradi novih oblik revščine v italijanski prestolnici, zaradi številnih ljudi, ki skrivaj prihajajo na sedež Karitas po osnovne prehrambene izdelke, ker jih je sram javno prositi za pomoč, ogorčenje pa je izrazil tudi nad izkoriščanjem otrok, predvsem mladoletnih prostitutk, ki se zbirajo ob rimskih vpadnicah. Njihove stranke bi bile lahko dedje teh deklet, je poudaril sveti oče in zatrdil: »Kar se mene tiče, so ti ljudje pedofili.«

Papež je v pogovoru znova podprl idejo, da bi v Cerkvi okrepili sodelovanje žensk. Cerkev premalo razpravlja o vlogi ženske, ugotavlja sveti oče in spodbuja vernike, naj si intenzivneje prizadevajo za »teologijo žensk«. »Ženske so nekaj najlepšega, kar je ustvaril Bog«, je za rimski časnik povedal Frančišek in dodal: »Cerkev je ženskega spola, to je ženski pojem. In brez te ženskosti teologije ne moremo ustvarjati.« Zato se strinja, da se je potrebno »poglobiti v vprašanje žensk, saj sicer sami ne bomo razumeli Cerkve«.

Pogovor s časnikarko Franco Giansoldati obsega najrazličnejše teme, osredotoča pa se na izzive sprememb v »trenutnem času in kulturi«, kar ima posledice za naše politično, finančno in družbeno življenje. Cerkev se mora skupaj z različnimi civilnimi in družbenimi ustanovami odzvati na te izzive z varovanjem skupnega dobrega ter zaščito človeškega življenja in dostojanstva, kar je po papeževem mnenju tudi »naloga vsakega politika«.

Težava politike v današnjem svetu je, je prepričan sveti oče, da je »povsem razvrednotena, uničena zaradi korupcije in pojava podkupovanja«. Ta »moralni propad, ne le v politiki, ampak tudi v finančnem in družbenem sektorju, spodbujajo »spremembe v času«, ki jih izkušamo dandanašnji, to pa s seboj prinaša tudi kulturne spremembe. V tem kontekstu nas torej ne skrbi zgolj revščina v smislu pomanjkanja materialnih dobrin.

»Pomagam lahko nekomu, ki je lačen, če pa je nekdo ostal brez zaposlitve, se je znašel v drugačni obliki revščine. Izgubil je svoje dostojanstvo«, je pojasnil Frančišek. Zato je za pomoč družinam v stiski potrebno »združiti naša prizadevanja«. Papež priznava, da je to strma pot, po kateri pa moramo stopati že zaradi naših otrok. Ustvariti družino zahteva trud, predvsem zaradi gospodarskih težav, socialna politika pa pri tem ni posebej v pomoč. Glede nizke stopnje rodnosti v Evropi je papež komentiral: »Evropa se je očitno naveličala materinstva, vtis imam, da raje igra vlogo babice.« Vzrokov za ta pojav pa ne najdemo zgolj v »kulturnem premiku, ki ga zaznamujeta sebičnost in hedonizem«, temveč tudi v trenutni gospodarski krizi.

Na vprašanje časnikarke Giansoldatijeve, kam je usmerjena »Bergoglieva Cerkev«, je papež Frančišek odvrnil: »Hvala Bogu nimam svoje Cerkve – hodim za Kristusom. Ničesar nisem ustanovil sam.« Od svoje izvolitve marca lani poskuša udejaniti vse tiste spremembe, ki so jih na generalnih kongregacijah po odstopu Benedikta XVI. predlagali kardinali. Njegov urnik se je z novimi obveznostmi seveda spremenil, kljub temu pa tudi v Rimu poskuša ohraniti enak delovni in življenjski slog, kakršnega je imel v Buenos Airesu. »Malce smešno bi bilo, če bi se v svoji starosti poskušal v celoti spremeniti«, je prepričan papež Frančišek.


Vir: Kathpress / Radio Vatican
Foto: splet