Navzoče je uvodoma nagovoril predsednik sodišča dr. Stanislav Slatinek. Poudaril je, da je srečanje celotnega sodniškega zbora z nadškofom pomemben trenutek, ki daje poseben ton vsestranskim dejavnostim sodišča. Sledil je nagovor mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla. Vsem uslužbencem sodišča se je zahvalil za predano in zahtevno delo, nato pa v svojem nagovoru osvetlil problematiko krščenih nevernih zaročencev.

Vprašanje vere zaročencev

Nadškof Alojzij Cvikl je izpostavil, da se sodniki vse pogosteje srečujejo z vprašanjem vere zaročencev, ki ni le pastoralno ali sociološko, temveč ima tudi globoke teološke in pravne razsežnosti. Spomnil je, da je Mednarodna teološka komisija leta 2020 v dokumentu Vzajemnost med vero in zakramenti v zakramentalni ekonomiji posebej izpostavil problem t. i. »krščenih nevernih«. Dokument pojasnjuje, da pod »krščenimi nevernimi« razumemo tiste, pri katerih ni zaznati navzočnosti dialoškega značaja vere – torej osebnega, svobodnega in zavestnega odgovora na zakramentalni nagovor troedinega Boga. 

Srečanje je potekalo na cerkvenem sodišču v Mariboru. FOTO: Nadškofija Maribor 

Pojasnil je, da »krščeni neverni« zajemajo dve skupini: tiste, ki so bili krščeni v otroštvu, a niso razvili osebnega dejanja vere, in tiste, ki se zavestno in izrecno odrekajo veri in se nimajo za vernike. V času razkristjanjenja, ko vera pogosto ostane zgolj tradicija ali družbeni običaj, vprašanje neposredno zadeva razumevanje zakramentalnosti.

Zakon ni le kulturni obred, temveč zaveza, ki vključuje edinost, nerazvezljivost in odprtost za življenje. Če te resničnosti nekdo izrecno izključi ali jih ne sprejme v svoji volji, potem problem ni le pomanjkanje vere, temveč pomanjkanje samega zakonskega namena.

Papež Leon XIV. poziva k služenju resnici v ljubezni

Mag. Simon Štihec, branilec vezi za posamezne primere na cerkvenem sodišču, je predstavil glavne poudarke govora papeža Leona XIV. iz njegovega letošnjega nagovora sodnikom apostolskega sodišča Rimske rote. Papež Leon pravi, da mora služenje resnici v ljubezni sijati v celotnem delu cerkvenih sodišč in da to cenijo vsi vpleteni verniki: tisti, ki iščejo sodbo o svoji zakonski zvezi, tisti, ki so obtoženi kanonskega kaznivega dejanja, tisti, ki se izrekajo za žrtve hude krivice, in tisti, ki uveljavljajo pravico.

Lani 62 primerov za ugotavljanje ničnosti zakona

Podpredsednik sodišča dr. Sebastijan Valentan je nato predstavil letno poročilo. Leta 2025 je mariborsko sodišče obravnavalo 62 primerov za ugotavljanje ničnosti zakona, od tega šest po skrajšanem postopku, kot sodišče druge stopnje pa je rešilo še šest primerov. Sodišče je obravnavalo en primer postavitve klerika v laiški stan ter nudilo pravdno pomoč drugim cerkvenim sodiščem. Sodelavci so nudili več kot 30 informativnih in svetovalnih pogovorov strankam. Čakalna doba, da pride vloga na vrsto, je eno leto, nato pa traja še približno pol leta do izreka sodbe. Vse to je povezano z obremenjenostjo sodnikov in primeri, ki so kompleksni.

Srečanje so zaključili z razpravo o aktualnih temah in najnovejših dognanjih na kanonskopravnem področju.