Zadnje besedilo izjave, pripravljene po dveh tednih pogajanj, vsebuje tudi poziv državam, naj prihodnje leto okrepijo zdajšnje podnebne zaveze, najbogatejšim pa tudi, da do leta 2025 podvojijo sredstva za financiranje podnebnih ukrepov v primerjavi z letom 2019, poroča STA.

V današnjem osnutku je bila omemba fosilnih goriv šibkejša od prejšnjega osnutka, novi osnutek pa vsebuje tudi poziv k »prepoznavanju potrebe po podpori za pravičen prehod«, ki bo omogočila razogljičenje državam v razvoju, odvisnim od fosilnih goriv.

Novi osnutek vsebuje tudi poziv k »prepoznavanju potrebe po podpori za pravičen prehod«, ki bo omogočila razogljičenje državam v razvoju, odvisnim od fosilnih goriv.

Besedilo ne omenja posebnega financiranja za izgubo in škodo, ki bi jo revnejše države utrpele ob opuščanju fosilnih goriv, kar je bila ključna zahteva revnejših držav. V osnutku je zgolj znova poudarjena nujnost povečanja ukrepov in podpore za ranljive države, osnutek pa predvideva tudi poziv državam, naj pospešijo svoje načrte za zmanjšanje izpustov in do konca leta 2022 predložijo nove načrte, kar tri leta prej, kot je določeno v pariškem podnebnem sporazumu.

Zadnji osnutek dogovora so danes pregledovale delegacije posameznih držav in pogajalske skupine. Podnebna konferenca v Glasgowu bi se sicer morala končati že včeraj, vendar so se pogajanja zavlekla, izjava pa v času poročanja še ni sprejeta.

Predsedujoči podnebni konferenci Alok Sharma je delegate pozval k sprejetju osnutka končne izjave, saj po njegovih besedah predstavlja uravnotežen dogovor, ki pomeni korak naprej za vse.