Sirski katoliški nadškof Johana Butros Moshe iz Mosula je znova izrekel ostro kritiko zahoda. Zahod zatirane in preganjane kristjane v Iraku pušča na cedilu, je nadškof dejal v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress. »Zakaj je državam, ki naj bi tako cenile človekove pravice, tako malo do nas?«



Nadškof Moshe poziva vse zahodne države, naj ciljno sprejemajo krščanske begunce, in sicer »vse skupaj, v koncentriranih skupinah«. To bi bil le začasni ukrep, dokler v Iraku divja vojna. »Za svoje sirsko-katoliške ljudi zagotavljam, da se bodo po končani vojni znova vrnili v domovino«, je prepričan nadškof.

Pred vkorakanjem ameriških sil in njihovih zaveznikov in pred padcem diktatorja Sadama Huseina leta 2003 je v Iraku živelo še okoli 1,4 milijona kristjanov, danes pa jih v celi državi ni več kot 300.000. V severnem Iraku živi še okoli 150.000 kristjanov, dosti več kot polovica od njih je notranjih beguncev. Do zadnje večje begunske drame je prišlo poleti 2014, ko je teroristična milica »Islamske države« zavzela severnoiraško mesto Mosul in celotno planoto Ninive. 120.000 kristjanov in jazidov je leta 2014 v nekaj urah in dneh pobegnilo na varnejša območja. Okoli polovica teh beguncev pripada sirski katoliški Cerkvi.

Nadškof Moshe je imel svoj škofovski sedež v Mosulu, vendar ga je moral z zadnjimi kristjani mesto zapustiti. Krajši čas je preživel v Karakošu, ko pa je padlo tudi to mesto, je odšel v Erbil, prestolnico avtonomne kurdske pokrajine na severu Iraka. V Mosulu in drugih nekdaj krščansko močnih mestih in vaseh na planoti Ninive kristjanov sploh ni več, je v pogovoru pojasnil nadškof.

Pred vdorom islamskih skrajnežev je na tem območju živelo okoli 55.000 kristjanov, vendar so zdaj vsi že odšli. »Naši verniki so najprej živeli v 57 begunskih taboriščih po vsem Kurdistanu, danes pa so skoraj vsi v Erbilu in okolici, v različnih taboriščih. Prizadevamo si, da bi jih obdržali skupaj«, je poročal nadškof.

Kristjani so seveda izgubili sleherno zaupanje do muslimanov, ne le zaradi skrajnežev, pač pa predvsem zaradi islamski sosedov, ki so se udeleževali pregona kristjanov. Po besedah nadškofa Mosheja so bile krščanske vasi na planoti Ninive obdane z okoli 120 muslimanskimi vasmi. Ljudje so vedno živeli v dobrih medsosedskih odnosih. Ko pa so vdrli islamski skrajneži, so vse oropali in ljudi pregnali. Ne vse, večino pa. To je globoka in ostra bolečina. Nadškof si ne mora kaj, da teh muslimanov ne bi označil kot izdajalcev.

Ljudje si močno želijo vrnitve v svoje vasi in mesta. »Potrebujemo pa mednarodno vojaško pomoč, da nam bo zagotovljena zadostna varnost. Iraški vladi že dolgo več ne zaupamo«, je pojasnil nadškof. Poleg tega je nujno potrebna tudi mednarodna denarna pomoč, »ker je po državi vse uničeno«.

Na vprašanje, ali bo v Iraku še kdaj mogoče mirno sožitje med kristjani in muslimani, nadškof odgovarja, da vernike vedno znova poziva k spravi in odpuščanju ter k vrnitvi v domovino takoj, ko bo to mogoče.

Vir: Kathpress
Foto: splet