Papež Frančišek je izrazil zahtevo po večji družbeni pravičnosti v Latinski Ameriki. Celina potrebuje »nove modele razvoja«, je dejal v nagovoru med slovesnim bogoslužjem na praznik zavetnice obeh Amerik, Guadalupske Matere Božje, ki ga je skupaj s tamkajšnjimi kardinali in škofi minuli petek obhajal v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Ti novi modeli razvoja, je pojasnil Frančišek, bi morali privesti do pravičnosti in enakosti, obenem pa izravnati vsa nasprotja. Sveti oče je še spodbudil, naj si na omenjeni celini čim bolj prizadevajo povezati krščansko izročilo in napredek. Latinska Amerika bi morala postati »celina upanja«, takšno upanje pa je mogoče le z resnico in ljubeznijo.

Guadalupsko Mater Božjo je za zavetnico Latinske Amerike razglasil papež Pij X. (1903-1914), papež Pij XII. (1939-1958) pa jo je leta 1946 imenoval za »zavetnico Amerik«. Slovesno bogoslužje so skupaj s svetim očetom Frančiškom med drugim obhajali vodja Papeške komisije za Latinsko Ameriko, kardinal Marc Ouellet, prefekt vatikanske Kongregacije za redove, kardinal Joao Braz de Aviz, pa tudi kardinala Francisco Javier Errázuriz Ossa iz Čila in Sean O' Malley iz Bostona v Združenih državah Amerike. Poleg glavnega oltarja je stala milostna podoba Guadalupske Matere Božje, bogoslužno slovesnost pa je glasbeno obogatila »Misa Criolla«, delo argentinskega skladatelja Ariela Ramireza.

Krščanska vera je postala »najbogatejši zaklad duše ameriškega ljudstva«, je papež dejal v svojem nagovoru, za to pa se imamo po njegovih besedah zahvaliti prav zavetnici Amerik, Naši Gospe iz Guadalupe. Krščanska dediščina Latinske Amerike se še danes kaže v visokem številu krstov, v bogati pestrosti ljudskih pobožnosti in v etosu posameznih narodov. Ta etos prihaja do izraza v zavedanju človekovega dostojanstva, pa tudi v solidarnosti z najbolj ubogimi in trpečimi, je pojasnil Frančišek.

Jezus Kristus je edini »osvoboditelj« iz suženjstva in stiske, ki izvirata iz greha, je nadaljeval sveti oče. Kristus nas vabi, naj živimo bolj človeško življenje, kot bratje in sestre.

God Naše Gospe iz Guadalupe spominja na Marijino prikazanje Juanu Diegu leta 1531 v Mehiki, uborni kmet je Mater Božjo uzrl v podobi »črne Marije«, kakršno danes hranijo v španskem samostanu Guadalupe. Romarsko središče Guadalupe na severu Mehike velja za eno največjih Marijinih romarskih središč na svetu.

Vir: Kathpress
Foto: RV / ANSA