Škofje in duhovniki se pri krizmeni maši zahvaljujejo za dar duhovništva, obenem pa škof posveti sv. krizmo ter blagoslovi krstno in bolniško olje. Olja se uporabljajo pri različnih zakramentih: sveta krizma, ki označuje dar Svetega Duha, pri krstu, birmi in zakramentu svetega reda. S krstnim oljem bodo maziljeni novokrščenci, z bolniškim oljem pa bolni ter preskušani bratje in sestre.

FOTO: Tatjana Splichal

Osvetljujemo nekaj poudarkov iz pridig slovenskih škofov, ki jih sicer lahko v celoti preberete na spletnih straneh Slovenske škofovske konference ali škofij.

Duhovnik mora biti vzravnan v zavzemanju za dobro

Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore je v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja med drugim poudaril, da je duhovnik nekdo, ki bedi in mora biti na straži pred pretečimi silami zla. »Svet mora ohranjati buden za Boga. Biti mora nekdo, ki stoji: vzravnano pred tokovi časa. Vzravnano pred resnico. Vzravnan v zavzemanju za dobro. /…/ Duhovnik mora biti pokončen, neustrašen, pripravljen sprejeti celo zasramovanje, kakor poročajo Apostolska dela: bili so `veseli, da so bili vredni trpeti zasramovanje zaradi Imena´ (Apd 5,41).«

Nadškof Zore med pridigo. FOTO: Tatjana Splichal

Krščanstvo in znotraj njega tudi duhovništvo ni prepričevanje, ampak je ponudba Jezusa Kristusa, ponudba njegovega evangelija, ponudba smisla in prihodnosti. (Stanislav Zore, ljubljanski nadškof)

Zaveda se, kot je dejal, da je težko stati pred Bogom za ljudstvo, »ko imaš občutek, da si glas vpijočega v puščavi, ko se glas oznanila počasi izgublja med vedno manjšim občestvom in te začne od zaradi tega od znotraj najedati dvom o samem sebi, o svojem duhovništvu, o smislu vsakega prizadevanja«.

FOTO: Tatjana Splichal

»Da bi lahko v resnici stali pred Gospodom in mu služili, moramo z vsakim dnem duhovništva bolj jasno spoznavati, da nismo marketinška ustanova, ki mora prepričati ljudi, kaj vse potrebujejo, da bodo srečni. Krščanstvo in znotraj njega tudi duhovništvo ni prepričevanje, ampak je ponudba Jezusa Kristusa, ponudba njegovega evangelija, ponudba smisla in prihodnosti,« je zbranim položil na srce nadškof Zore.

Še nekaj utrinkov s krizmene maše v ljubljanski stolnici lahko najdete v fotografijah Tatjane Splichal. 

1/9

Ljudje veliko pričakujejo od duhovnikov

»Kje dobiti moč za to naše poslanstvo?,« pa se je v pridigi v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika vprašal tamkajšnji nadškof Alojzij Cvikl in dodal, da so »duhovniki v prvi `evharistični ljudje´, kajti obhajanje svete maše daje odločilen pečat našemu življenju. »Mi danes ob vsej obilici skrbi pozabimo na duhovno pripravo samega sebe in ožjih sodelavcev. Tudi danes ljudje veliko pričakujejo od duhovnikov. Želijo si, da bi jih duhovnik duhovno vodil in povezoval, da bi jim razlagal Božjo besedo, delil zakramente in jim pomagal duhovno rasti. Takega duhovnika, ki je podoba navzočnosti zgodovinskega Kristusa, potrebuje svet, ki se spreminja.«

Mi danes ob vsej obilici skrbi pozabimo na duhovno pripravo samega sebe in ožjih sodelavcev. (Alojzij Cvikl, mariborski nadškof)

»Ko se torej zahvaljujemo Bogu za dar duhovniškega posvečenja, ohranimo v svojih srcih živo veselje in sveti ponos, da pripadamo Cerkvi, ki je skupnost misijonarskih učencev. Duhovnik, ki resnično ljubi Cerkev, ni zgolj uslužbenec, ki opravlja neko nalogo, ampak je `učenec Jezusa Kristusa´ in `služabnik evangelija´ (Veselje evangelija, 24),« je podčrtal Cvikl.

Pomen svetega olja, ki prodre v kožo človeškega telesa

Novomeški škof dr. Andrej Saje je tamkajšnji stolnici v pridigi pojasnil, da so sveta olja namenjena maziljenju glave, čela, prsi in rok. »Olje impregnira in obarva, prodre v pore stvari in kožo človeškega telesa. Predmet preoblikuje in se z njim pomeša. Olje nas v tem prvem pomenu spominja, da naše življenje pripada Bogu. Z Njim smo v odnosu in z Njim smo povezani. Živimo iz Njegove moči. V tem smislu ima olje dvojni značaj: je znamenje posvetitve in znamenje izročitve poslanstva.«

Prosim vas, da duhovniško službo vršimo spoštljivo in dostojno, da besede izrekamo s premislekom in govorimo tako, da skupnost gradimo, ne rušimo. (dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik SŠK)

Duhovniki prinašajo »olje tolažbe«

Predsednik SŠK je med drugim opomnil na lastnost olja, ki s predmetov ali kože odstrani hrapavost in jo mehča ter to ponazoril z besedami, da so duhovniki poslani, da drugim prinašajo »olje tolažbe, veselja in upanja« in da »mehčamo, kar je otrdelo ali otopelo«. »Pri tem vas prosim, da duhovniško službo vršimo spoštljivo in dostojno, da besede izrekamo s premislekom in govorimo tako, da skupnost gradimo, ne rušimo.« Ob tem je zbrane brate duhovnike pozval, da se v medsebojnih pogovorih vzdržijo nepotrebnih in škodljivih besed ter raznašanju govoric, ki škodijo njim in celotnemu občestvu Cerkve.

Okrepljena vloga Božjega ljudstva

Koprski škof Jurij Bizjak je med pridigo v koprski stolnici spomnil na željo svetega očeta, naj dušni pastirji hodijo z Božjim ljudstvom: naj hodijo pred njim in mu kažejo pot, naj hodijo za njim in pobirajo utrujene, naj hodijo sredi med njim in ga vabijo k spreobrnjenju. »Tudi tekoča sinoda izpostavlja željo in namen svetega očeta, da bi se v Cerkvi okrepila vloga Božjega ljudstva, da bi dušni pastirji bolj prisluhnili čutu vernikov (sensus fidelium) in bi vernikom na široko odpirali vrata za služenje Cerkvi in v Cerkvi.«

Na nas vseh je, da orjemo in branamo in rahljamo zemljo za svete poklice. (dr. Jurij Bizjak, koprski škof)

»V resnici so v zadnjih desetletjih verniki že prevzeli marsikatero službo in opravilo, ki ni vezano na duhovniško posvečenje, v prihodnjih desetletjih pa se bo vedno bolj kazala tudi potreba, da bi iz vrst vernikov prišlo tudi večje število duhovniških in redovniških poklicev,« je dejal Bizjak in dodal: »Zelo smo prepričani in trdno verjamemo, da bo zdrav čut vernikov pravočasno zaznal to potrebo in to nujnost, da verno ljudstvo ne bo ostalo brez Božjih služabnikov, ki bodo vse svoje življenje posvetili službi Bogu in Cerkvi. Gospodar žetve namreč tudi duhovne poklice seje z velikimi zamahi, samo da veliko teh semen pada poleg pota in na kamnito zemljo in med trnje (Mr 4,4-7) in ne obrodi sadu. Na nas vseh je, da orjemo in branamo in rahljamo zemljo za svete poklice.«

Molitev in redno premišljevanje Božje besede

Celjski škof Maksimilijan Matjaž je duhovnikom položil na srce, naj jim ne zmanjka olja Božjega usmiljenja in naj to olje pravočasno iščejo pri Gospodu z redno molitvijo, s premišljevanjem Božje besede in tudi z graditvijo duhovniškega občestva. »Vsak, temu namenjen čas, se bo bogato obrestoval tako v osebnem kot v pastoralnem delu. Predvsem pa črpajmo to olje z gorečim obhajanjem in prejemanjem zakramentov svete evharistije in svete spovedi.«

Gospod nas prav tam čaka, da si na svojo Božje človeško naravo naloži breme naših bolezni in naših radosti ter jih izroča nebeškemu Očetu. (dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof)

»Evharistija in spoved naj ne postaneta le hladna rutina in obveznost, ampak tista redna, željena priložnost, po kateri hrepenimo in si jo želimo, da pred Gospoda polagamo svoje lastne skrbi, napore, svojo nemoč in svoj greh ter prošnje in stiske Božjega ljudstva. Gospod nas prav tam čaka, da si na svojo Božje človeško naravo naloži breme naših bolezni in naših radosti ter jih izroča nebeškemu Očetu. Nam pa želi darovati svoje poveličano Bogo človeško telo in besedo, ki je najboljše zdravilo za naše človeško meso in Duha,« je še dejal škof Matjaž.

Spodbuda vernikom, da podpirajo svoje dušne pastirje

V soboški stolnici svetega Nikolaja se je zbralo štiriinštirideset duhovnikov z bogoslovcem in ministranti ob škofu dr. Petru Štumpfu ter apostolskem nunciju v RS msgr. dr. Jean-Marie Speichu. V pridigi je zbrane nagovoril soboški škof in povabil k veselju, ki ga prinaša Kristus. Nato je blagoslovil bolniško in krstno olje ter posvetil krizmo, znamenja darov, ki jih deli vstali Gospod. Pred sklepnim blagoslovom je zbrane nagovoril še apostolski nuncij in izrazil veselje, da se je lahko udeležil te slovesnosti. Povedal je, da rad prihaja v Mursko Soboto, saj je to dejavna škofija, kjer vera živi. Zahvalil se je duhovnikom, ki prenašajo vsakdanja bremena in vztrajajo, nekateri že desetletja. Tudi sam je bil najprej župnik, zato župnike razume. Spodbudil je tudi zbrane vernike, naj podpirajo svoje dušne pastirje in skrbijo za duhovne poklice, so sporočili s soboške škofije.