Slovesnost je potekala v lepem in duhovno poglobljenem ozračju. Božja beseda je navzoče postavila pred vprašanje zvestobe klicu, ki ga je vsak duhovnik prejel ob začetku svoje poti. Prerok Elija je ljudstvo pozval k jasni odločitvi za Boga, Jezus pa je v evangeliju spomnil, da ni prišel razvezat postave in prerokov, temveč jih dopolnit. Tudi duhovniška zvestoba se ne uresničuje samo v velikih odločitvah, ampak predvsem v vsakodnevnem vztrajanju, služenju in izpolnjevanju zaupanega poslanstva.

FOTO: Foto Asja

Škof dr. Andrej Saje se je jubilantom zahvalil za njihovo dolgoletno in požrtvovalno služenje Cerkvi ter jih spodbudil, naj tudi v prihodnje ostajajo zvesti Kristusu in blizu ljudem, h katerim so poslani. Ob jubilejih ni bil v ospredju samo pogled na prehojeno pot, ampak predvsem hvaležnost za Božje delovanje, ki se je skozi leta razodevalo v njihovem življenju, delu in srečevanju z ljudmi. Jubilanti so ob oltarju ponovno izročili Gospodu svoje življenje ter se mu zahvalili za vse prejete milosti, preizkušnje in ljudi, ki so spremljali njihovo duhovniško pot.

FOTO: Foto Asja

Kdo so letošnji duhovniki jubilanti?

Biseromašnik Jože Rus, duhovni pomočnik v župnijah Črnomelj in Vinica, se je rodil 23. decembra 1940 v Ribnici. V mašnika je bil posvečen na praznik apostolov Petra in Pavla leta 1966 v ljubljanski stolnici. Štiri kaplanska leta je preživel v župniji Semič, nato pa je celih 46 let daroval župniji Dragatuš. Začetki so bili naporni. Župnija je bila brez farne cerkve, ker je bila ta med drugo svetovno vojno porušena. Takratna oblast je na vse načine nasprotovala verskemu udejstvovanju vernikov, posebej pa še gradnji nove cerkve. Šele po devetih letih truda in nenehnega vztrajnega »nadlegovanja« pristojnih oblasti je dobil gradbeno dovoljenje. Ne za novo cerkev, ampak samo za prizidek k obstoječi kapeli, ki jo je župnija zgradila kot začasno rešitev. Od leta 2016, odkar ni več župnik, z veseljem pomaga in deluje kot duhovni pomočnik v župnijah Črnomelj in Vinica ter v soupravljani župniji Sinji Vrh.

Škof Saje in biseromašnik Jože Rus. FOTO: Foto Asja

Zlati jubilanti 

Letos so med nami štirje zlatomašniki: Jože Mrvar, Jože Nemanič, msgr. France Novak in kanonik Miro Virant. Vsi štirje so bili v mašnike posvečeni na praznik apostolov Petra in Pavla leta 1976 v ljubljanski stolnici.

Jože Mrvar, duhovni pomočnik v župniji Novo mesto – Šmihel, se je rodil leta 1950 v župniji Žužemberk. Bil je najstarejši sin, zato so domači pričakovali, da bo prevzel kmetijo, on pa je čutil, da ga kliče Gospod.

Škof Saje in zlatomašnik Jože Mrvar. FOTO: Foto Asja

Sam pravi, da so bila kaplanska leta v župnijah Moravče, Zagorje ob Savi in Šenčur zlato obdobje njegovega življenja. Kot župnik je deloval v Kostanjevici na Krki in na Polici, leta 2010 pa se je vrnil v domačo novomeško škofijo in 15 let skrbno vodil župnijo Prečna. Zaradi pešanja zdravja je sprejel službo duhovnega pomočnika v Šmihelu, kjer rad pomaga kot mašnik in spovednik. Sprejel je tudi bivanje v bližnjem domu starejših občanov, kjer duhovno oskrbuje varovance. V domu je izredno lepo sprejet in zaželen prav kot duhovnik. S svojo navzočnostjo, zakramenti in pogovori prinaša med starejše blagodejno Božjo navzočnost.

Jože Nemanič, župnik v Beli Cerkvi, se je rodil leta 1951 v Metliki. V Loškem Potoku, Šentjerneju in Cerkljah na Gorenjskem se je kot kaplan uvajal v pastoralno delo. Nato je bil poslan na svoje prvo župniško mesto v Žužemberk, kjer je deloval 11 let. 

Škof Saje in zlatomašnik Jože Nemanič. FOTO: Foto Asja

Leta 1992, leto po slovenski osamosvojitvi, je sprejel v pastoralno skrb župnijo Bela Cerkev, kjer še vedno dejavno deluje kot župnik. Je nadarjen poznavalec in ljubitelj zgodovine, glasbe ter cerkvene likovne umetnosti ter vztrajen in zvest duhovnik, saj ima že vrsto let zdravstvene težave, ki jih sprejema z veliko mero dobre volje in poguma.

Msgr. France Novak, duhovni pomočnik v župniji Sv. Križ - Podbočje, se je rodil leta 1950 v župniji Dobrepolje - Videm. Njegovo prvo kaplansko mesto so bile Velike Lašče. Skoraj celotno duhovniško življenje pa je posvetil župniji Sv. Križ - Podbočje, najprej dve leti kot kaplan, zatem pa celih 42 let kot župnik. Pred dvema letoma je postal duhovni pomočnik v isti župniji, kjer lepo sodeluje z mlajšim župnikom. Leta 2010 je prejel naslov papeškega hišnega kaplana. Od začetka je bil vpet tudi v širše življenje mlade novomeške škofije, predvsem na gospodarskem področju, kot nepogrešljivi član škofijske gospodarske komisije ter kot dober in zvest skrbnik Leničevega doma, kar ostaja vse do danes.

Škof Saje in msgr. France Novak. FOTO: Foto Asja

Miroslav Virant, kanonik in duhovni pomočnik v Toplicah, Poljanah in Soteski, se je rodil leta 1950 v Ljubljani. Doma je iz župnije Sodražica. Kot semeniški duhovnik je začel duhovniško službo na Jesenicah in Koroški Beli ter kot kaplan v Kočevju. Leta 1982 je z ustanovitvijo župnije Novo mesto - sv. Janez postal njen prvi župnijski upravitelj in zatem njen dolgoletni župnik. Postavljal je temelje župnije in bil skozi vsa desetletja med verniki zelo lepo sprejet. Od leta 2022 deluje kot duhovni pomočnik v župniji Toplice ter v soupravljanih župnijah Poljane in Soteska. 

Škof Saje in zlatomašnik Miroslav Virant. FOTO: Foto Asja

Več mandatov zapored je opravljal dekansko službo. Od ustanovitve novomeške škofije dalje je bil tesen škofov sodelavec kot član duhovniškega sveta, zbora svetovalcev, škofijske gospodarske komisije ter drugih škofijskih komisij in odborov. Leta 2008 je bil imenovan za častnega kanonika, leta 2015 pa za kanonika novomeškega stolnega kapitlja.

Srebrnomašniki

V letošnjem letu so v škofiji trije srebrnomašniki. To so Peter Kokotec, Igor Stepan in Uroš Švarc. Vsi trije so bili v mašnike posvečeni na praznik apostolov Petra in Pavla leta 2001 v ljubljanski stolnici.

Z leve: generalni vikar in srebrnomašnik Peter Kokotec, upokojeni novomeški škof Andrej Glavan, srebrnomašnik Uroš Švarc in zlatomašnik Miroslav Virant. V drugi vrsti se rahlo vidi Božidar Metelko (55 let duhovništva), Alojzij Rajk (55 let duhovništva) in Alfons Žibert (35 let duhovništva). FOTO: Foto Asja

Generalni vikar Peter Kokotec, se je rodil leta 1976 in prihaja iz župnije Kranj - Primskovo. Po kaplanskih letih v Trebnjem in Toplicah je bil poslan v Belo krajino, kjer je 12 let vodil župnijo Črnomelj, eno leto pa tudi župnijo Dragatuš. Leta 2017 je postal ravnatelj Bogoslovnega semenišča v Ljubljani. To službo je opravljal do imenovanja za generalnega vikarja novomeške škofije. Posveča se vsemu, kar je potrebno, da lahko škofija, župnije in druge škofijske ustanove čim bolje živijo in opravljajo svoje poslanstvo. Na slovenski ravni je odgovoren za pastoralo Romov, sodeluje pri formaciji stalnih diakonov in na drugih področjih Cerkve na Slovenskem. Poleg vsega se pogosto zgodi, da začasno nadomesti katerega od župnikov, kadar nastopi stiska zaradi smrti, bolezni ali drugih razlogov župnikove odsotnosti. Na škofiji skrbi za povezanost sodelavcev in usklajeno delovanje vseh različnih cerkvenih služb.

Igor Stepan, župnik v Toplicah, soupravitelj v Poljanah in Soteski ter ravnatelj Škofijske gospodarske uprave, se je rodil leta 1975 in prihaja iz župnije Črnomelj. V prvih letih duhovniške službe je spoznaval župnije od Kočevske do Gorenjske in Notranjske, kot kaplan v Ribnici in Škofji Loki ter kot župnijski upravitelj v Sv. Vidu nad Cerknico.

Dobro desetletje in pol je kot župnik zavzeto deloval v župniji Novo mesto - Šmihel, kjer je župnija v pastoralnem in gospodarskem smislu močno napredovala. Od leta 2022 je ravnatelj Škofijske gospodarske uprave, od leta 2023 pa župnik župnij Toplice, Poljane in Soteska. Kot ravnatelj Škofijske gospodarske uprave je tudi član duhovniškega sveta, zbora svetovalcev in škofijskega gospodarskega sveta. Vse to predstavlja veliko in raznoliko delo. Vendar je gospod Igor praktične narave in se hitro znajde tako v pastorali kot pri gospodarskih odločitvah in skupnem načrtovanju.

Uroš Švarc, župnik pastoralnega območja Ambrus-Zagradec-Šmihel pri Žužemberku, se je rodil leta 1975 in prihaja iz župnije Ljubljana - Polje. Po kaplanskih mestih v Žireh in Leskovcu je prevzel župnijo Ambrus. Pozneje se ji je pridružila še souprava župnije Šmihel pri Žužemberku. Leta 2022 je s pridružitvijo župnije Zagradec nastalo pastoralno območje Ambrus-Zagradec-Šmihel, ki ga gospod Uroš kljub razdaljam in zahtevnim časovnim ritmom lepo in modro vodi. Poleg zahtevne župniške službe je tudi član škofijske gospodarske komisije.

55 let duhovništva

Petinpetdeset let duhovništva praznujejo štirje duhovniki: prelat Božidar Metelko, Jože Ovniček, Alojzij Rajk in Janez Zaletel. Pred petimi leti, sredi epidemije covida, so praznovali zlati jubilej, ki so ga s škofom Andrejem Glavanom in drugimi jubilanti obeležili z zahvalno sveto mašo na Zaplazu. Takrat je bil med njimi kot zlatomašnik tudi gospod Lojze Brce, nekdanji brusniški župnik. Bogu se danes zahvaljujemo za vse milosti, ki jih je v dolgih letih njihovega duhovniškega služenja delil Cerkvi na Slovenskem in slovenskemu narodu.

Prelat Božidar Metelko je opravljal številne raznolike službe v ljubljanski in pozneje novomeški škofiji. Posebej se lahko spomnimo, da je deloval kot župnik v Kočevju, na takrat izjemno težkem območju, ter kot generalni vikar v ljubljanski in nato novomeški škofiji.

Jože Ovniček je večji del duhovniškega življenja podaril župnijama Podzemelj in Notranje Gorice.

Alojzij Rajk je deloval kot župnik v Starem trgu ob Kolpi in v Jaršah, nato pa kot izseljenski duhovnik v Belgiji in Nemčiji.

Janez Zaletel je bil župnik v Šentjanžu in Vačah, zdaj pa je že skoraj 20 let župnik v Ajdovcu.

Bog povrni vsakemu posebej za zvestobo Gospodu ter za vsako skrito daritev in žrtev, po kateri Cerkev raste in se širi vesela novica odrešenja.

35 let duhovništva

Petintrideset let duhovništva praznuje Alfons Žibert, župnik v Šmarjeti. V mašnika je bil posvečen v letu samostojnosti, na praznik apostolov Petra in Pavla leta 1991. Gospod Fonzi je tudi voditelj škofijske pastoralne službe in član koordinacije voditeljev škofijskih pastoralnih služb pri Slovenski škofovski konferenci.

30 let duhovništva

Tri desetletja duhovniškega življenja dopolnjujeta Silvester Fabijan in Klavdio Peterca. Silvo Fabijan je bil od ustanovitve novomeške škofije stolni župnik v Novem mestu, zdaj pa je župnik župnij Raka in Studenec. Je tudi predavatelj liturgike. Klavdio Peterca je bil dobrih 20 let župnik v Mokronogu, zdaj pa je župnik novomeške stolne župnije. Skrbi za stolno cerkev in urejenost škofijskih bogoslužij.

Oba sta opravljala tudi dekansko službo in imela različne pomembne zadolžitve v škofijskih komisijah in odborih.

10 let duhovništva

Deset let duhovništva obhajajo duhovniki Matej Gnidovec, župnik v Leskovcu, dr. Štefan Hosta, župnik v župniji Novo mesto - Šmihel in predsednik Škofijske karitas ter gospod Roman Ivanetič, župnijski upravitelj župnije Sv. Križ - Gabrovka in soupravitelj župnije Dole pri Litiji. 

Vsi so bili v mašnike posvečeni na praznik državnosti, 25. junija 2016, v stolnici v Novem mestu. Vsak na svoj način uresničuje duhovniško poslanstvo v različnih župnijah škofije. Deset let duhovništva je mejnik, ki je na videz še daleč od zlate maše, po drugi strani pa vse te duhovnike že oblikuje življenjska izkušnja služenja v Gospodovem vinogradu, ki je ponekod bolj kamnit, drugod morda manj.

Z leve: Jakob Piletič, Štefan Hosta in Matej Gnidovec, zadaj Klavdio Peterca (30 let duhovništva). FOTO: Foto Asja

5 let duhovništva

Jakob Piletič, vojaški kaplan in duhovni pomočnik v župniji Št. Peter – Otočec, je bil v mašnika posvečen na praznik apostolov Petra in Pavla leta 2021 v novomeški stolnici. Čeprav se zdi, da je pet let malo, je za duhovnika prvih pet let pomembnih, saj polaga temelje vsemu nadaljnjemu duhovniškemu poslanstvu.

Vojaški kaplan in duhovni pomočnik v župniji Št. Peter – Otočec Jakob Piletič. FOTO: Foto Asja 

Škof Saje: Zahvalna maša je hkrati tudi prošnja

V nagovoru pri maši je škof Saje poudaril, da obhajanje jubilejev »niso predvsem pogled nazaj, ampak pogled naprej. So pričevanje, da je mogoče vse življenje hoditi za Kristusom. Da je mogoče vztrajati. Da je mogoče ostati zvest. Ne zaradi lastne moči, ampak zaradi Njega, ki je prvi ostal zvest nam«.

Za je bila zahvalna maša hkrati tudi prošnja. »Gospodu se zahvalimo za vse, kar je po naših jubilantih storil v življenju škofije in številnih ljudi. Hkrati pa ga prosimo, naj še naprej ohranja njihove roke za blagoslavljanje, njihova srca za služenje in njihovo vero za pričevanje. In naj iz njihove zvestobe tudi mladi rodovi znova zaslišijo Kristusov glas ter pogumno odgovorijo: 'Tukaj sem, Gospod, pošlji mene.'« S tem besedami je škof Saje zaključil pridigo ob zahvalni maši duhovnikov jubilantov.

Še več fotografij lahko najdeta v spodnji fotogaleriji. FOTO: Foto Asja

1/16