Kardinal Philippe Barbarin, nadškof Lyona in primas Galije, je minuli konec tedna v domači stolni cerkvi obhajal zahvalno bogoslužje za osvoboditev Mosula iz rok islamskih skrajnežev. Nadškofija Lyon je bratsko povezana s kaldejsko-katoliško nadeparhijo Mosul. Kardinal Barbarin je poročal, da je takoj, ko je prejel vest o dokončnem izgonu islamskih teroristov 9. julija letos, stopil v stik s kaldejsko-katoliškim patriarhom Louisom Raphaelom Sakojem, ki izhaja iz Mosula.



Patriarh Sako je takoj po 9. juliju vladi v Bagdadu in »vsem, ki so prispevali k osvoboditvi Mosula«, izrekel svojo globoko zahvalo. »Ta zmaga pa tudi dokazuje, da izzivi, pred katerimi stojimo, zahtevajo edinost«, je zapisano v uradni izjavi kaldejskega patriarha. V imenu Cerkve je Sako vsem civilnim žrtvam izrekel svoje sožalje in izrazil upanje, da bo kmalu nastopilo »obdobje sprave«, ki bo omogočilo izgradnjo »civilne, močne in sodobne države«.

Sirsko-katoliški duhovnik iz Mosula Behnam Benoka pa je v pogovoru za Radio Vatikan povedal, da bi se mnogi pregnani kristjani iz Mosula radi vrnili v svoje rodno mesto, vendar morajo zdaj »ravnati pametno in biti previdni«. Irak je razdeljen, dežela se mora znova zediniti in temeljito je treba premisliti, kot pri vseh notranjih napetostih, kako bi skupaj zgradili mir. Z zmago nad »Islamsko državo« in osvoboditvijo Mosula za kristjane ni kar nenadoma »vse urejeno«, je dejal duhovnik. Tudi pred vdorom teroristov so imeli kristjani velike težave. »Različne« iraške vlade so pred tem podpirale počasne demografske spremembe, ki niso bile v prid kristjanom, v dotlej pretežno krščanskih mestih in vaseh. Morda so bili islamski teroristi le zadnji korak trpljenja tamkajšnjih kristjanov.

V Erbilu je trenutno še na deset tisoče kristjanov s travmatičnimi vojnimi in begunskimi izkušnjami, ki čakajo, je pojasnil duhovnik Benoka. Poleg tega je v obdobju zasedbe islamskih skrajnežev vedno znova prihajalo do izdaj, do kolaboracij nekdanjih sosedov s teroristi, naperjenih proti kristjanom. Strah pred bližnjim je močno razširjen, zaupanje je uničeno, kar vrnitev k običajnim medsebojnim odnosom precej otežuje: »To so težke izkušnje – da so nekdanji muslimanski prijatelji, s katerimi smo skupaj jedli in se veselili, po našem begu naselili naše domove in si jih prilastili.«

Vir: Kathpress
Foto: splet