Cerkev na Brezjah sicer ni posvečena Mariji, temveč sv. Vidu, toda ko je mošenjski župnik Urban Ažbe leta 1800 cerkvi prizidal kapelico v čast Mariji Pomagaj, so okoliški verniki kmalu začeli romati k njej.

Podoba Marije Pomagaj z Brezij je lansko leto obhajala 210. obletnico nastanka in v dobrih dveh stoletjih je močno vplivala na zgodovino slovenskega naroda. V življenju Slovencev še danes igra pomembno vlogo. Kristjani pa so v Marijino posredovanje pri Bogu zaupali že od samega začetka in Božjo Mater prosili za njeno priprošnjo. Marija namreč lahko za nas posreduje na prav poseben način - zaradi svoje vere in bližine Jezusu.

David Wilkie: Napoleon in papež Pij VII. v Fontainebleauju. FOTO: WIkipedia

Kaj se je zgodilo 24. maja?

Cerkev je nebeško Mater že davno častila kot Pomočnico kristjanov. Ljudje so se z velikim zaupanjem zatekali k njej v času hudih stisk, posebej v drugi polovici 16. stoletja, ko so Evropi grozili Turki. Prav Mariji so pripisali zasluge za odvrnitev turške nevarnosti in iz tistega obdobja izvira njen naziv Marija Pomagaj, klic vernika, ki na pomoč kliče Božjo Mater.

24. maja se je papež Pij VII. leta 1815 vrnil v Rim po petletnem ujetništvu v francoskem kraju Fontainebleau, kamor ga je leta 1809 odpeljal Napoleon.

In zakaj se Marije Pomagaj prav posebej spominjamo 24. maja? Na ta dan se je papež Pij VII. leta 1815 vrnil v Rim po petletnem ujetništvu v francoskem kraju Fontainebleau, kamor ga je leta 1809 odpeljal Napoleon. Tudi to rešitev papeža iz ujetništva so pripisali Marijinemu posredovanju. Posebej pomenljivo je bilo, da je bil v istem kraju in v isti palači, kjer je prej zadrževal papeža Pija VII., premagani Napoleon obsojen na izgnanstvo na otok Svete Helene.

Slikar Leopold Layer. FOTO: arhiv Družine

Marija Pomagaj na Slovenskem in razburljiva zgodba Leopolda Layerja

Pri nas se je češčenje Marije Pomočnice globoko zakoreninilo prav po zaslugi brezjanske milostne podobe. Layerjeva upodobitev Marije Pomagaj je med verniki še danes zelo priljubljena in z njo je povezanih veliko čudežev. Kot beremo v knjigi Marija Pomagaj: Milostna podoba na Brezjah, ki je pri založbi Družina izšla ob 200-letnici podobe leta 2014, se za »ponarodelo« milostno podobo Device Marije, katere kopije danes srečamo na vsakem koraku, skriva zanimiva zgodba.

V slikarski delavnici Leopolda Layerja v Kranju je po prihodu Francozov leta 1809 verjetno zmanjkalo naročil, kar je družino pahnilo v težak gmotni položaj. Verjetno so te okoliščine Leopolda in njegovega brata Valentina prignale do ponarejanja avstrijskih bankovcev. Leta 1810 so bili zato po hišni preiskavi aretirani Valentin ter Leopoldova žena in služkinja, Leopolda namreč ni bilo doma. Vendar ni dolgo trajalo: že po dveh dneh so ga izsledili in odpeljali v kranjsko ječo.

Leopold Layer se je v stiski Mariji Pomagaj z Brezij zaobljubil, da bo poslikal njeno kapelico ter ji naredil novo sliko za oltar, če ga bo rešila iz ječe.

Obsojen je bil na pet let hišnega zapora. Svoboden je bil šele po odhodu Francozov leta 1813, brat Valentin pa je v ječi umrl. Leta 1814 se je z mošenjskim župnikom Urbanom Ažbetom dogovoril, da bo poslikal Marijino kapelo na Brezjah, saj se je v stiski Mariji Pomagaj z Brezij zaobljubil, da bo poslikal njeno kapelico ter ji naredil novo sliko za oltar, če ga bo rešila iz ječe. V poslikani kapeli se je tudi podpisal: »Leopold Layer pinxit anno 1814 ex voto«, kar pomeni »Leopold Layer poslikal leta 1814 po zaobljubi«.

Po izročilu naj bi takrat (ali malo prej) naslikal tudi sliko Marije Pomagaj. Kot še marsikateri umetnik se je zgledoval po bakrorezu Lucasa Cranacha st., ki je v 16. stoletju prvi naslikal podobo Marije Pomagaj. Njegovo sliko najdemo v cerkvi sv. Jakoba v Innsbrucku. Layerjeva oz. brezjanska Marija ima mehkejše obrazne poteze in deluje bolj čuteče povezana z otrokom. Milostna podoba je poleg evharistije postala drugo srce svetišča na Brezjah.

S. Tončka Krajnik. FOTO: Tatjana Splichal

Prvi čudeži leta 1863

Lahko bi rekli, da so Brezje osrednje slovensko romarsko središče postale že po prvih milostnih ozdravljenjih, ki so se tam zgodila jeseni leta 1863. Prvega znanega milostnega ozdravljenja na Brezjah je bila septembra deležna 17-letna Mica Tavčar, oktobra 22-letna Mica Janc in novembra Marija Mulej. V zgoraj omenjeni knjigi beremo še o mnogih drugih čudežih.

Eden največjih čudežev na Brezjah je bilo ozdravljenje male Tončke Krajnik leta 1938, o katerem je bil posnet film Čudež .

Eden največjih čudežev je bilo ozdravljenje male Tončke Krajnik leta 1938, o katerem je bil posnet film Čudež (2013).

Predstavljamo si lahko, kako hitro se je širila vest o milostnem dogajanju na Brezjah. Število romarjev je začelo močno naraščati. Mošenjski župniki in kaplani niso več zmogli vsega dela, cerkev pa je postala premajhna za množice romarjev, ki so se zgrinjale na milostni kraj. Od leta 1894 so pri duhovni oskrbi romarjev pomagali frančiškani, leta 1898 pa je bil blagoslovljen nov frančiškanski samostan. Tedaj so skrb za Brezje v polnosti prevzeli redovniki. Leta 1900 je bila dokončana in posvečena še nova cerkev.

Slovesnost ob kronanju brezjanske podobe. FOTO: arhiv Družine

Kraljica Slovencev okronana

Marca 1907 je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič Sveti sedež prosil za dovoljenje, da bi milostno po dobo Marije Pomagaj na Brezjah okronali. Po treh mesecih je prejel dovoljenje papeža Pija X., ki je Jegliča pooblastil, naj v njegovem imenu okrona podobo.

Veselje je bilo nepopisno. Zlati kroni je izdelal zlatar Ivan Kregar in 1. septembra 1907 je škof Jeglič v družbi več kot sto duhovnikov in preko 30.000 romarjev s kronama okrasil Marijo in Božje Dete v njenem naročju. Tako množična romanja na Brezje so se nadaljevala vse do druge svetovne vojne, v poročilih pa beremo, da romarji niso prihajali iz radovednosti, pač pa molit, prejet zakramente in se priporočit Mariji. Spovednice so bile zasedene še dolgo v noč.

Jerry Michael Linenger, astronavt slovenskega rodu, je leta 1997 sliko Marije Pomagaj ponesel v vesolje. FOTO: Tatjana Splichal

Marija z Brezij je »romala« celo v vesolje

Milostna podoba Marije Pomagaj je pričakovano postala »visoka zavetnica« drugega evharističnega kongresa, ki je bil leta 1935 v Ljubljani. Takrat je slika prvič zapustila Brezje in se kmalu vrnila, a leta 1941 jo je čakala podobna pot. Frančiškani so bili med vojno namreč izgnani z Brezij. Eden od bratov je sliko s pomočjo sovaščana skrivaj prenesel v Ljubljano. Od tam so jo poslali na hrvaški Trsat, leta 1943 pa nazaj v Ljubljano. Svoje zatočišče je našla na oltarju sv. Dizme v stolnici. Kopija slike je tam še danes. Romarji so kljub vsemu tudi med vojno prihajali na Brezje častit kopijo Marijine podobe, izvirna slika pa se je tja vrnila leta 1947.

Nazadnje je Marija Pomagaj kot zavetnica slovenskega evharističnega kongresa z Brezij romala junija 2010.

Ob izseljevanjih je Marija Pomagaj svoj dom našla v slovenskih domovih na vseh koncih sveta. Tudi v ZDA, Argentini in Avstraliji, saj so slovenski izseljenci Marijo Pomagaj vzeli za svojo zavetnico. Posebno poglavje potovanja podobe Marije Pomagaj je njen polet v vesolje. Na željo Edija Gobca, ameriškega Slovenca, je namreč Jerry Michael Linenger, astronavt slovenskega rodu, leta 1997 v vesolje ponesel slovensko zastavico in sliko Marije Pomagaj.

Nazadnje je Marija Pomagaj kot zavetnica slovenskega evharističnega kongresa z Brezij romala junija 2010.

Ocene kažejo, da k Mariji na Brezje vsako leto poroma več kot 300.000 ljudi. FOTO: Tatjana Splichal

Število romarjev narašča

Papež Janez Pavel II. je leta 1988 brezjansko cerkev odlikoval s častnim naslovom »manjša bazilika«. V prvem letu samostojnosti Slovenije, leta 1992, se je slovenski narod na Brezjah posvetil Mariji. To posvetitev obnavljamo vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja. Marijo je na Brezjah leta 1996 obiskal celo papež Janez Pavel II., leta 2000 pa je Slovenska škofovska konferenca brezjansko baziliko razglasila za slovensko Marijino narodno svetišče. Po podatkih romarskega urada število romarjev na najbolj obiskanem slovenskem romarskem kraju v 21. stoletju še narašča. Ocene kažejo, da k Mariji vsako leto poroma več kot 300.000 ljudi.

Številni ljudje se Mariji priporočijo ali zahvalijo s fotografijo. FOTO: Tatjana Splichal

Nešteto daril v zahvalo Mariji

O številnih milostnih dogodkih na tem kraju danes priča največja slovenska zbirka votivov in romarskih zapisov. Že leta 1910 so na Brezjah našteli 242 bergel, 293 votivnih podob z natančnimi podatki in 188 slik z vsaj nakazanimi prejetimi milostmi. Leta 1935 so ocenjevali, da romarji letno darujejo 60 do 80 podob. Takrat so jih po vsej cerkvi našteli 977.

Marija nam hoče pomagati zlasti v tem, da se v svojem življenju ne bi prilagajali miselnosti tega sveta, ampak da bi prepoznavali, kaj od nas hoče Bog.

Danes je bogastvo romarskih daril Mariji še mnogo večje. V cerkvi je razstavljenih več kot 600 votivov, a romarji prinašajo nove in nove. Milostni dogodki pa niso zapisani samo na votivnih podobah. Še več jih je v več sto romarskih knjigah, na fotografijah, razglednicah, podobicah, pismih in drugih sporočilih, ki jih romarji puščajo pri oltarju Marije Pomagaj.

Kopije brezjanske podobe je mogoče najti v večini slovenskih cerkva. FOTO: Tatjana Splichal

Kopije brezjanske Marije po vsej Sloveniji

Kopije brezjanske podobe je mogoče najti v večini slovenskih cerkva, pa tudi v cerkvah, ki so jih v tujini postavili slovenski izseljenci in od katerih so mnoge posvečene prav Mariji Pomagaj. Marijina podoba jim predstavlja bistveno vez z domovino.

Velik ljubitelj Marije Pomočnice je bil sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev. Svoja prizadevanja za vzgojo mladine je položil prav pod varstvo Marije Pomočnice. Njej na čast je v Torinu postavil veličastno baziliko. Ko je začel graditi, je bil čisto brez denarja, vendar je zaupal v njeno pomoč. Tudi pri nas na Rakovniku v Ljubljani, kjer domujejo salezijanci, stoji romarsko svetišče Marije Pomočnice.

Marija nam hoče pomagati zlasti v tem, da se v svojem življenju ne bi prilagajali miselnosti tega sveta, ampak da bi prepoznavali, kaj od nas hoče Bog.