V kranjski Mestni hiši so v dneh med božičem in novim letom odprli razstavo del enega najbolj poznanih kranjskih slikarjev Leopolda Layerja, njegove slikarske delavnice in naslednikov.

Na ogled je sedemnajst del poznobaročnega slikarja, ki jih Gorenjski muzej hrani v svojih depojih, v obsežnem katalogu, ki so ga izdali ob razstavi, pa je Damir Globočnik družino Layer, predvsem pa njihovo ustvarjanje, predstavil obširno in izčrpno – tudi s fotografijami in opisi del, ki jih hrani Narodna galerija in številne cerkve po Gorenjski.

Najbolj čaščena podoba

Najbolj znano delo Leopolda Layerja je milostna podoba Marije Pomagaj. Na začetku
19. stoletja jo je naslikal za kapelico v cerkvi na Brezjah. Layerjeva slika je po čudežnih ozdravitvah na Brezjah v letu 1864 postala najbolj čaščena slovenska milostna podoba. Leta 1907 so glavi Marije in Jezuščka okrasili z zlatima kronama. Sredi sedemdesetih let preteklega stoletja so Layerjevo sliko postavili v nov rezljan oltar.

Poleg brezjanske Marijine podobe je Leopold Layer opremil veliko gorenjskih cerkva, njegove slike so še danes v številnih glavnih in stranskih oltarjih. Ker slik ni podpisoval, je težko ločiti med deli njegovega očeta Marka Layerja in pomočniki v njihovi delavnici. Leopold se je podpisoval samo na večja cerkvena dela.

Razstavljena dela

Na razstavi v Stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše so med 17 Layerjevimi deli najbolj poznane Zadnja večerja, Veronikin prt, kjer je na platnu naslikal Veroniko s prtom in odtisom Kristusove glave na njem, Vstali Kristus in Skrinja zaveze. Na ogled sta tudi sliki Jezus v Betaniji in priprošnjiki duš v vicah, na kateri je naslikal križanje z diakonoma sv. Štefanom in sv. Lovrencem. V Layerjevi slikarski delavnici je nastalo veliko slik manjšega formata, med priljubljenimi motivi je sv. Jožef z Jezuščkom, kjer se še posebej pokaže ljubezniv odnos Jožefa do otroka v jaslih. Na ogled so tudi Layerjeve banderske slike, kar nekaj so jih prav za to priložnost restavrirali.

O slikarju

Leopold Layer (1752–1828) spada v zadnjo generacijo domačih baročnih slikarjev. Velja za enega najpopularnejših slikarjev poznega 18. in začetka 19. stoletja. Po smrti očeta Marka Layerja (1727–1808) je prevzel družinsko slikarsko delavnico v Kranju, v kateri sta mu pomagala mlajša brata Valentin (1763–1810) in Anton (1765 –?). Do okrog leta 1783 je ustvarjal pod očetovim vplivom in vplivi baročnih slikarjev Valentina Metzingerja ter Antona Cebeja.

V naslednjem desetletju se začnejo uveljavljati vplivi Johanna Martina Schmidta, po mestu Krems ob Donavi imenovanega Kremser-Schmidt, tedaj najboljšega avstrijskega slikarja v olju, ki je izdelal več slik tudi za slovenske cerkve. Kremser-Schmidtov vpliv prevlada v letih 1795–1800 (slika Marijinega oznanjenja v cerkvi v Crngrobu, oltarna slika v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Tržiču).

V zadnjem ustvarjalnem obdobju po letu 1810 je Layer različne poznobaročne, rokokojske in klasicistične vplive prepojil z lastnimi potezami ter ustvaril dovolj individualen in prepoznaven slikarski izraz. Ukvarjal se je tudi s fresko slikarstvom (prezbiterij župnijske cerkve v Tržiču, 1815, freske na znamenjih in kapelicah). Z meščanskimi portreti in avtoportreti ter realističnimi utrinki na nabožnih kompozicijah je že napovedoval realistično 19. stoletje.