Papež je obisk v Pompejih začel v tamkajšnjem Marijinem svetišču. Tam je kleče molil pred grobom ustanovitelja svetišča in pravnika sv. Bartola Longa, ki ga je lani razglasil za svetnika.

Oznanjujte radost

Nato je v notranjosti svetišča v t. i. »Templju dobrodelnosti« osebno pozdravil okoli 400 bolnikov in invalidov ter njihove spremljevalce, poroča Vatican News. Papež se je prostovoljcem organizacije zahvalil za njihovo velikodušnost in zaupanje. »Naj vas navdihuje in spodbuja radost, ki izhaja iz Jezusovih besed in njegovega zgleda, in to oznanjujte vsem,« jih je povabil.

Spomnil je, da je sv. Bartolo dolino Pompejev imenoval »kraj ljubezni, ki ogreva srce« in »zmagoslavje vere in ljubezni«, ter dejal, da je ta resničnost še danes zelo živa in vidna. »Tukaj, v dobrodelnih delih svetišča, se moč Kristusovega vstajenja doživlja vsak dan in prek ljubezni po evangeliju obnavlja srca.«

Poudaril je pomen molitve, ki neguje gostoljubnost, naklonjenost, služenje in velikodušno predanost tolikih ljudi, ljubezen pa dela čudeže, ki daleč presegajo vsak trud in pričakovanje. Izpostavil je, da je Bartolova nežnost odstrla utripajoče Božje srce tako odraslim kot otrokom, še posebej sirotam in otrokom zapornikov. Pompeje je spremenil v središče krščanskega življenja in čaščenja blažene Device Marije, znano po vsem svetu.

Izvoljen prav na praznik

V Pompejih je na trgu pred svetiščem rožnovenske Marije daroval tudi sveto mašo, ki se je je po poročanju Anse udeležilo okoli 20.000 ljudi. Zbrane je spomnil, da je bil za papeža izvoljen ravno na praznik blažene Device Marije iz Pompejev. »Zato sem moral priti sem, da bi svoje služenje zaupal zaščiti Blažene Device,« je dejal v pridigi. »Poleg tega me izbira imena Leon postavlja v čevlje Leona XIII., med katerega številne zasluge sodi tudi razvoj obsežnega magisterija o svetem rožnem vencu.«

Zato sem moral priti sem.

V pridigi je razmišljal o zapuščini sv. Bartola Longa in njegove žene grofice Marianne Farnararo De Fusco, o skrivnosti oznanjenja in rožnem vencu. Pri molitvi rožnega venca obnovimo svojo ljubezen do Boga, je dejal. Vsa dejanja ljubezni do Marije nas namreč vodijo »nazaj k Jezusu in nas pripeljejo k evharistiji, ki je vir in vrhunec vsega krščanskega življenja«.

Spomnil je tudi na številne vojne po svetu. »Mir se rodi v srcu,« je dejal papež in kot že večkrat v zadnjih mesecih poudaril: »Ne smemo se sprijazniti s podobami smrti, ki nam jih vsak dan prikazujejo novice.« Zbrane je povabil, naj molijo rožni venec za mir, da bi Božja moč ljubezni rešila svet.

Dve plati Neaplja

Popoldne se je papež v katedrali v Neaplju srečal z duhovniki, redovnicami in redovniki. V nagovoru je poudaril večplastnost Neaplja: mesto je znano po svoji lepoti, tradicijah, kulturnem bogastvu, veselem prebivalstvu in »živahni ljudski pobožnosti«, hkrati pa ga zaznamujejo »številne socialne ranljivosti«, »različne oblike revščine« in nasilje, kriminal.

»V mestu, ki ga zaznamujejo neenakost, brezposelnost mladih, osip v šolah in nestabilnost družin, oznanjevanja evangelija ni mogoče ločiti od konkretne in podporne prisotnosti, ki vključuje vse – duhovnike, redovnike in laike,« je poudaril v svojem nagovoru v neapeljski katedrali. Dotaknil se je bremeneče teže posvečenega življenja v nezavidljivih okoliščinah in ob občutkih nemoči. Zato je zbrane spomnil na skrb zase in jim namenil mnoge besede spodbude: »Ne pozabite: ste del ljubezenske zgodbe – zgodbe Gospodove ljubezni do svojega ljudstva –, ki se je začela pred vami in se ne bo končala z vami; ste del te zgodbe kot edinstveni in nepogrešljivi delčki; ste del te zgodbe, da lahko tudi sredi gostih senc teme prižgete luč.« Na srce jim je položil še: »Ne bojte se, ne obupajte in bodite za to Cerkev in za to mesto priče Kristusa in sejalci prihodnosti!«

Papež je v katedrali tudi počastil relikvije škofa in mučenca sv. Januarija, zavetnika mesta. Zbrane je blagoslovil z njegovimi relikvijami.

Neapelj naj postane delavnica miru

Na trgu Piazza del Plebiscito je ob koncu pastoralnega obiska papež Leon pozdravil še množico približno 50.000 zbranih Neapeljčanov, poroča Vatican News. Neapelj je opisal kot mesto, ki ga zaznamujejo tako izjemna lepota kot tudi globoke rane. Spomnil je na glasove, ki se dvigajo iz mesta – med njimi so glasove lepote, pa tudi glasovi revščine, strahu in izgubljenosti – in jih primerjal z utrujenima in potrtima učencema, ki na poti v Emavs srečata Kristusa.

V nagovoru je pozval k družbeni obnovi, enotnosti in miru, utemeljenem na pravičnosti in živetem v vsakdanjem življenju. Hkrati je pohvalil konkretne znake upanja in številne »vsakdanje junake« Neaplja – moške in ženske, ki se tiho zavzemajo za pravičnost, resnico in dostojanstvo. Njihova prizadevanja ne smejo ostati osamljena, ampak morajo biti vpletena v skupno »mrežo dobrega«, ki krepi celotno družbeno tkivo, je podčrtal.

Osrednja tema papeževega nagovora pa je bil mir. Neapelj po njegovih besedah ni poklican, da bi bil le »mesto s poštnih razglednic«, ampak »delavnica miru«, kjer se sprava gradi v vsakdanjih odnosih, soseskah in konkretnih dejanjih pravičnosti in izobraževanja. »Ni miru brez pravičnosti,« je potrdil, »in pravičnost ni popolna brez ljubezni.«