26. december je v Sloveniji odmeval dvojno: kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, in god sv. Štefan, zavetnika kamnosekov, priprošnjika pri glavobolih in zaščitnika konj. Na štefanovo so zato v mnogih župnijah blagoslavljali konje.



Družina je obiskala Reteče, kjer se je zbralo okoli 30 konjenikov. Sicer je bil tudi letos najbolj množičen dogodek v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer konje na štefanovo neprekinjeno blagoslavljajo že več kot 160 let. Vsako leto se zbere več kot 150 konjenikov. Konji in njihovi lastniki so se začeli zbirati na hipodromu, od tam pa se je povorka odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja, ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana, kjer je bil blagoslov konj.



Konje so blagoslavljali še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Goriški vasi pri Škocjanu, v Štefanu pri Trebnjem, v Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih, v Vipavi, na Vidmu v Dobrepolju, v Laškem in še drugih krajih po državi.

Sv. Štefan ukrotil konja



Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.



Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.



Vir: STA, arhiv Družine
Foto: Tatjana Splichal