Medtem ko je večina kristjanov prvi sveti večer obhajala s 24. na 25. december, pa del pravoslavne Cerkve praznik Jezusovega rojstva obeležuje v noči s 6. na 7. januar. Vzrok za to sta dva različna načina časovnih izračunov, gregorjanski in julijanski koledar, pa tudi razhajanja v mnenju znotraj pravoslavnih Cerkva.

Do 16. stoletja se je življenje celotnega krščanskega občestva po svetu ravnalo po starem julijanskem koledarju, ki izhaja še iz časov Julija Cezarja. Komisija rimskega cesarja je leta 45 pred Kristusom določila koledar s 365,25 dnevi v letu, pri čemer ima leto 365 dni, vsake štiri leta pa en dan več, torej 366, kar imenujemo prestopno leto. Mesecem je bilo določeno po trideset oziroma enaintrideset dni, uvedli pa so tudi sedemdnevni teden. Začetek leta je bil s 1. marca prestavljen na 1. januarja.

Kar se nam danes zdi popolnoma običajno in vsakdanje, je bilo za takratni čas revolucionarni korak, saj so do tedaj leto obračunavali po luni, kar je vedno znova vodilo v pomote. Lunino leto ima namreč le 355 dni, zato so si morali vsakih nekaj let pomagati z dodajanjem vmesnih mesecev.

Neprekinjeno in jasno izračunavanje časa je bilo tako malodane nemogoče. Za sodobno rimsko državo popolnoma nesprejemljiv položaj. Julij Cezar je moral ukrepati in je to tudi storil, celo zelo uspešno. Novi koledar je sprva zagotavljal vse, kar je obljubljal, in z veseljem ga je sprejela tudi mlada Cerkev, saj so na ta način vse krščanske skupnosti uporabljale enak koledar in so praznike obhajale ob istem času.

Cezarjev koledar je bil dober, vendar ne dovolj dober, saj sončno leto ne traja natančno 365,25 dni, pač pa je enajst minut krajše. Tako imenovano spomladansko 'enakonočje', torej tisti dan, ko sta dan in noč enako dolga, je v 4. stoletju padlo na 21. marec, kar je Cerkev določila za začetek pomladi. Ker pa je v julijanskem koledarju vsako leto trajalo enajst minut dlje kot v natančnem astronomskem sončnem letu, se je spomladansko enakonočje vsakih 128 let premaknilo za en dan in je v 16. stoletju nastopilo že 11. marca. Koledarska reforma se je izkazala za nujno potrebno, če so ljudje želeli ponovno uskladiti koledar in letne čase.

Leta 1582 so uvedli nov, gregorjanski koledar, ki ga je določil papež Gregor XIII. Z namenom, da bi koledar uskladili z letnimi časi, so iz njega preprosto izločili enajst dni. Četrtku, 4. oktobra 1582, je sledil petek, 15. oktober 1582.

Tudi računanje prestopnih dni je bilo malce spremenjeno. Prelomi stoletij so bili prestopna leta le v primeru, če je bila letnica deljiva s številom štiristo. Tako je bilo denimo leto 2000 prestopno, leto 2100 pa ne bo.

Novi koledar so sprva prevzele le katoliške dežele. Protestantske in pravoslavne ter nekrščanske dežele so se kar nekaj časa obotavljale. Niso bile pripravljene sprejeti 'od papeža vsiljenega' koledarja.

Počasi pa se je gregorjanski koledar vendarle uveljavil v večini dežel. V Veliki Britaniji so ga prevzeli leta 1752, v Egiptu leta 1875, na Kitajskem leta 1912 in v Rusiji leta 1918. Le pravoslavne Cerkve so se dolgo branile spremembe. Del pravoslavnih Cerkva je novi koledar sprejel leta 1923.

Maja leta 1923 so v Carigradu priredili veliki pravoslavni kongres, ki pa se ga niso udeležile vse pravoslavne Cerkve. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje koledarja. Popoln dogovor ni uspel in gregorjanski koledar so sprejele le nekatere pravoslavne Cerkve. Tako danes praznik Jezusovega rojstva na 25. december obhajajo pravoslavne Cerkve v Carigradu, Aleksandriji, Antiohiji, Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Albaniji, na Finskem in na Cipru. Pravoslavne Cerkve v Jeruzalemu, Rusiji, Srbiji, Gruziji, Ukrajini, na Poljskem, Češkem in Slovaškem ter v pravoslavnem samostanu na grškem Atosu pa še vedno upoštevajo julijanski koledar, ki se zdaj od gregorjanskega razlikuje že za trinajst dni. Tako po svetu okoli dvesto milijonov kristjanov Božič obhaja šele 7. januarja.

Medtem ko datum obhajanja praznika Jezusovega rojstva pravoslavne Cerkve med seboj ločuje, pa so si med seboj enotne glede praznovanja velike noči. Vse Cerkve, z izjemo finske pravoslavne, se držijo julijanskega koledarja. Seveda tudi v pravoslavju poznajo nenatančnost tega koledarja, vendar ga iz teoloških razlogov še vedno upoštevajo.

Sama natančnost tudi ne bi bil zadosten argument za sprejetje gregorjanskega koledarja, saj medtem že vemo, da tudi ta ni povsem natančen. Po novih izračunih ima sončno leto 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund, gregorjansko leto pa je za 26 sekund krajše. Ta razlika se bo do leta 3300 raztegnila na en dan. Zaskrbljenosti glede tega podatka pa današnji svet nekako ne občuti.