Birmansko botrstvo je na ozemlju soboške škofije izgubilo značaj cerkvene službe, katere namen je pomoč v veri, moralnih krepostih in duhovnem življenju, kakor predvidevata Katekizem Katoliške Cerkve (prim. KKC 1311) in obrednik Sveta birma (prim. Predhodna navodila, čl. 5 in 6), saj mnogi kandidati za to službo ne izpolnjujejo določil Zakonika cerkvenega prava (kan. 892 in 874). To pomeni, da ne hodijo k nedeljskim in prazničnim mašam, ne k spovedi, niso cerkveno poročeni, če pa že so poročeni, so samo civilno, ne vedo nič ali pa zelo malo o Jezusu in Mariji, ne poznajo cerkvenih in ne desetih Božjih zapovedi, ne znajo osnovnih molitev, ker doma ne molijo, ne vedo nič o rožnem vencu, nekateri svojih otrok ne dajo niti krstiti, ne sprejemajo cerkvenega nauka o življenju in družini, zatekajo se k vražarstvu in magiji, so tudi taki, ki niso katoliške vere ... Pri vztrajanju pri pridobitvi dovoljenja za službo botra pogosto velja logika: Če sem jaz bil tvojemu otroku boter, boš pa...