Pravoslavni koncil na grškem otoku Kreti je končal z delom. 166 udeležencev iz desetih samostojnih pravoslavnih Cerkva je od minulega ponedeljka dalje zasedalo v prostorih pravoslavne akademije v Kolimariju in razpravljalo o šestih dokumentih, ki so bili na koncu tudi sporazumno sprejeti. Posebej sporna in naporna je bila zadnja razprava o odnosu pravoslavne Cerkve do preostalega krščanskega sveta. Ob tem je šlo predvsem za vprašanje, ali naj nepravoslavne Cerkve sploh nosijo oznako »Cerkva«.



Na zaključnem srečanju minulo soboto je smelo sodelovati tudi petnajst povabljenih »opazovalcev« iz drugih Cerkva, med katerimi je bil tudi vatikanski »minister za ekumenizem«, kardinal Kurt Koch.

Ekumenski patriarh Bartolomej I. iz Carigrada je na zaključni seji koncil označil kot »velik dogodek v življenju pravoslavne Cerkve«. Med nagovorom ekumenskim gostom je poudaril svojo hvaležnost za njihovo navzočnost in za to, da so molili za uspeh koncila. »Vsi potrjujemo vrednost dialoga z vsemi krščanskimi Cerkvami«, je dejal patriarh, ki je poleg tega še poudaril, da je Carigrajski patriarhat že sto let »pionir ekumenskega gibanja« in sodi med ustanovitelje Ekumenskega sveta Cerkva in Konference evropskih Cerkva.

Besedila dokumentov in sklepna »okrožnica« zaenkrat še niso objavljeni v celoti. Po besedah koncilskega tajništva je težava predvsem v tem, da morajo biti vsa besedila istočasno na voljo v štirih uradnih koncilskih jezikih: grškem, ruskem, angleškem in francoskem. Poleg tega morajo dokumente podpisati vsi uradni delegati v vseh štirih jezikih.

Pri sprejetih dokumentih gre predvsem za notranjepravoslavna vprašanja, kot so ureditev svetovne diaspore in pravilniki za razglasitev avtonomnega statusa deželne Cerkve; zapisana so tudi pravila in določila o zakramentu zakonske zveze in njegovih ovirah. Udeleženci so razpravljali še o globalni odgovornosti pravoslavne Cerkve v sodobnem svetu in dokumentu o »ekumenizmu«.

Koncil, ki so ga pripravljali več kot pet desetletij, je zasenčila kratkoročna odpoved udeležbe štirih Cerkva, med njimi tudi ruske pravoslavne, ki ji pripada več kot polovica vseh pravoslavnih vernikov po svetu. Udeležnci na Kreti so poudarili, da to po njihovem razumevanju ne zmanjšuje značaja »vsepravoslavnega« koncila, saj so tudi vse manjkajoče Cerkve sodelovale pri pripravi koncilskih dokumentov.

Vir: Kathpress
Foto: splet