Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga sta v sozaložništvu izdala obsežno knjigo z naslovom Naša jeza je brezmejna in podnaslovom Demonstracije 1968–2020 fotografa Toneta Stojka, ki na 360 straneh razgrne tematsko bogato in motivno raznoliko kronološko foto zgodbo zadnjih petdeset let demonstracij skozi avtorjev fotografski objektiv.



Tone Stojko, aretacija Janeza Janše, 1988. Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije


Od prvih analogno fotografiranih študentskih demonstracij leta 1968 do najnovejših

Knjiga na 360 straneh je tematsko bogata in motivno raznolika kronološka foto zgodba zadnjih petdeset let demonstracij skozi fotografski objektiv Toneta Stojka.

Je vizualen, tako črno-bel kot barven sprehod po demonstracijah v slovenskem, jugoslovanskem in tudi srednjeevropskem prostoru, ki ga spremljajo besedila avtorjev različnih profilov (dr. Mladen Dolar, dr. Rudi Rizman, dr. Vlado Miheljak, Ervin Hladnik - Milharčič, dr. Ali Žerdin, Nataša Strlič, Aljoša Masten) ter krajša pojasnjevalna besedila o posameznih demonstracijah.

V kronološkem zaporedju in v petih sklopih se odvijajo zgodbe od prvih Stojkovih analogno fotografiranih študentskih demonstracij leta 1968 do novih, barvnih in digitalnih fotografskih zapisov demonstriranja v »koronavirusnem« letu 2020.

Knjigo so skupaj s Tonetom Stojkom pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije (sourednica in avtorica besedil Nataša Strlič, fotografa Sašo Kovačič in Sarah Poženel, oblikovalec Tomaž Perme), kjer hranijo tudi preko 60.000 črno-belih negativov, ki jih je Stojko večinoma ustvaril kot dolgoletni fotograf in urednik fotografije tednika Mladine med letoma 1971 in 1994.

Poleg črno-belih »analognih« fotografij 20. stoletja so v knjigi na ogled tudi Stojkove barvne in digitalne fotografije demonstracij 21. stoletja.


Tone Stojko, študentske demonstracije, Ljubljana, 1971. Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije


2.000 posnetkov je naredil med obrambno vojno leta 1991

Tone Stojko je bil namreč s sprva skromno, nato pa vedno bolj sofisticirano fotografsko opremo, obvezno prenosno lestvijo ter izjemnim občutkom za sosledje dogodkov vedno znova na pravem mestu.

Večina prvega črno-belega sklopa fotografij demonstracij je nastala v takratni republiški prestolnici, Ljubljani, a Stojko se je gibal tudi po drugih lokacijah, kjer se je pisala zgodovina. Med demonstranti in stavkajočimi rudarji na Kosovu leta 1988 in 1989, bil je v Pragi v času žametne revolucije in mirnega prehoda Češkoslovaške v demokracijo.

Zabeležil je tako zmagoslavje srbskega vodje Slobodana Miloševića na beograjskem Ušću leta 1988 kot tudi demonstracije srbske opozicije v jugoslovanski prestolnici tik pred koncem skupne države marca 1991.

Po skoraj 2.000 posnetkih, ki jih je med obrambno vojno leta 1991 ustvaril po Sloveniji, se je avgusta 1991 odpravil še v popučistično Moskvo.


Tone Stojko, vojna za Slovenijo, 1991. Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije


Tudi fotografije protestnih zbiranj v času korona pandemije

Drugi sklop v knjigi predstavljenih protestnih fotografij, ki jih hrani avtor, so večinoma barvne, digitalne fotografije demonstracij 21. stoletja, ustvarjene v državni prestolnici.

Podobe demonstrantov različnih generacij, družbenih in poklicnih skupin ter prepričanj so hkrati vpogled v aktualno domače in svetovno dogajanje.

T. i. vseslovenske ljudske vstaje v letih 2012 in 2013, demonstracije v podporo Janeza Janše pred ljubljansko sodno palačo, stavke gasilcev, policistov, šolnikov, demonstracije za migrante in proti njim ter ekološke demonstracije, spodbujene z idejami mlade aktivistke Grete Thunberg (2019), so le drobec motivov, ki jih je Stojko s svojim fotoaparatom zabeležil pred nenavadnim letom 2020 in so na ogled v knjigi.

Njegov fotografskoprotestni fond se je z začetkom epidemije novega koronavirusa povečal, njegovo poslanstvo kronista je postalo še intenzivnejše. Različne in povsem nove načine demonstriranja je Stojko dokumentiral vse od aprila do konca leta 2020.


Tone Stojko Vir: Prlekija.net


Zgodovinski roman o založniku in knjigarnarju Lavoslavu Schwentnerju

Tanja Tuma je pod naslovom Brodník (zbirka Spomini in izpovedi) napisala zgodovinski roman iz življenja založnika in knjigarnarja Lavoslava Schwentnerja (1865–1953), ki je povezoval umetniško in ekonomsko plat založništva, urejal prvo slovensko knjigotrško revijo in vlagal v promocijske dejavnosti.

Veliko več je znanega o njegovem poklicnem kot osebnem življenju, avtorica pa je na romaneskni način prepletla oboje in ga povezala s sodobniki. Njena domišljija je podkrepljena s številnimi zgodovinskimi dejstvi.

Spremno besedo v knjigi Brodník je spisal Schwentnerjev največji poznavalec Rok Glavan, ki je izbral tudi več kot 30 fotografij založnika in njegovih izdaj.