Razstava Dali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je na ogled več kot 200 litografij iz ciklov Božanska komedija in Biblia Sacra, je bila zelo obiskana, saj jo je videlo okoli 25.000 ljubiteljev tega nadrealističnega slikarja, ki je močno zaznamoval slikarstvo 20. stoletja. Zaradi velikega zanimanja zanjo, se je organizator odločil, da jo podaljša do 5. marca 2015!

Ogledate si jo lahko vsak dan med 10. in 19. uro.

Salvador Dali (1904-1989) je med klasiki moderne umetnosti prav gotovo tisto ime, ki ga pozna najširši krog občinstva, saj takorekoč pooseblja nadrealizem na likovnem področju, hkrati pa laično javnost vznemirjajo tudi njegove ekscentričnosti tako v zasebnem življenju kot v slikarskih, grafičnih in kiparskih različicah.

Razstavo del Salvadorja Dalíja smo si ogledali tudi mi. Skozi Dantejeve Pekel, Vice in Raj ter med motivi iz Biblije sta nas strokovno, sproščeno in začinjeno s številnimi zanimivostmi o delu Salvadorja Dalija popeljala organizator razstave Leon Pogelšek ter priznani slovenski umetnostni zgodovinar in kritik Brane Kovič.

Več o naših vtisih si preberite v članku Biblija skozi domišljijo Salvadorja Dalíja.

Iz spremnega besedila Braneta Koviča, kritika in umetnostnega zgodovinarja:

V naboru Dalijevih likovnih interpretacij besednih mojstrovin najdemo med drugim Maldororjeve speve grofa Lautréamonta (1934), Tristana in Izoldo (1970), Bocacciovega Dekamerona (v francoskem prevodu, 1972), Shakespearova Romea in Julijo (1975), izbrane strani iz Cervantesovega Don Kihota (1957), bestiarij iz La Fontaineovih Basni (1974), Alico v čudežni deželi Lewisa Carrolla (1969), verjetno najpogosteje omenjana in tudi razstavljana pa je Dantejeva Božanska komedija, serija stotih lesorezov, ki so nastajali med 1951 in 1960 in ustrezajo stotim spevom slavne pesnitve, v knjižni obliki pa so prvič izšli leta 1963, čeprav je bil izid najprej predviden ob 700-letnici pesnikovega rojstva, torej leta 1965 (nemški ponatis leta 1974),vendar je naročnik – italijanska vlada – od projekta odstopil zaradi ogorčenosti javnega mnenja, da najznamenitejše literarno delo v italijanskem jeziku ilustrira – Španec! Dali je za predloge naslikal akvarele oziroma gvaše, po katerih sta ustrezne matrice za lesoreze pripravila Raymond Jacquet in Jean Taricco, medtem ko je vlogo založnika prevzel Joseph Forêt (Les Heures Claires, Pariz).

Pozna šestdeseta in zgodnja sedemdeseta leta minulega stoletja so bila za Dalijev grafični opus posebej plodna, kar dokazujejo letnice izdaj nekaterih najbolj izpostavljenih ciklov iz tega mogočnega korpusa. Tedaj je med drugim nastala tudi Biblia Sacra, ciklus 105 litografij s svetopisemskimi motivi, ki se jim je umetnik posvetil v obdobju od 1963 do 1969 po naročilu svojega italijanskega prijatelja in mecena Giuseppeja Albaretta, natisnila in izdala pa jih je znana založba Rizzoli iz Milana. Z naročilom je Albaretto želel prepričati Dalija, naj se vrne h katoliški veri, vendar ni moč preveriti, če mu je to uspelo. A ne glede na morebitni duhovni učinek slikarjeve poglobitve v Biblijo je vsekakor nastala pomembna likovna stvaritev, tako v smislu celotnega korpusa – gre namreč za mojstrov najobsežnejši tematski cikel - kot z vidika dognanosti vsake posamezne podobe. Oblikovno domišljene in barvno bogate upodobitve po mnenju strokovnjakov in poznavalcev sodijo med vrhunce Dalijevega grafičnega opusa, k čemur je izdatno pripomogla še brezhibna tehnična (tiskarska) izvedba.