Vsi smo odgovorni za zaščito stvarstva, je bil poudarek govora, ki ga je vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, predstavil v Stekleni palači Združenih narodov v New Yorku, kjer so se udeleženci minuli torek v okviru 69. zasedanja generalne skupščine ZN zbrali na vrhu o podnebnih spremembah. Podnebne razmere se namreč ne izboljšujejo, kljub številnim sporazumom, sprejetih na mednarodni ravni. Da bi naš planet zaščitili pred podnebnimi spremembami, je nujna skupna in dolgoročna zavzetost.

Zato je kardinal Parolin v svojem govoru poudaril predvsem moralno odgovornost vseh, da se stvarstvo zaščiti za dobro te in prihodnjih generacij. Navedel je besede papeža Frančiška o pomenu »varovanja našega okolja, katerega prepogosto, namesto da bi ga uporabljali za dobro, pohlepno izkoriščamo, in to v škodo drug drugemu«. Da bi vsakdo zmogel prevzeti odgovornost, pa je nujno sprožiti pravo kulturno preobrazbo, in sicer preko vzgoje in izobraževanja. Prevladati mora »preudarnost«, je nadaljeval Parolin: »Preudarnost, utemeljena na natančni analizi vpliva naših dejanj na prihodnost.« Stvarstvo ni lastnina, s katero lahko razpolagamo tako, da bi bilo naše zadovoljstvo večje. Stvarstvo je dar, ki nam ga je dal Bog, da bi zanj skrbeli, in to tako, da bi bilo v korist vseh, ter vedno s spoštovanjem in hvaležnostjo.

»Odločitve in vedenje enega samega člana človeške družine imajo globoke posledice za vse; nobenih političnih meja, pregrad ali zidov ni, za katere bi se lahko skrili, da bi zaščitili enega člana pred drugim pred vplivi globalnega segrevanja. Nimamo prostora za globalizacijo ravnodušnosti, ekonomijo izključevanja ali kulturo odmetavanja, na katero tako pogosto opozarja papež Frančišek«, je spomnil vatikanski državni tajnik, ko je govoril o odgovornosti vseh.

Če želimo biti zares učinkoviti, moramo oblikovati skupen odgovor na problem segrevanja ozračja. Ta odgovor mora biti osnovan na kulturi solidarnosti, srečanja in dialoga. Slednja bi po kardinalovih besedah morala biti osnova vseh odnosov znotraj vsake družine. Največji izziv je namreč povezan s človekovimi vrednotami in njegovim dostojanstvom. Vprašanja, ki zadevajo ta dva elementa, ne morejo biti zreducirana na zgolj tehnične probleme. In v tem smislu podnebne spremembe obenem postanejo tudi vprašanje pravičnosti, spoštovanja in nepristranskosti – torej vprašanje, ki mora zbuditi našo vest. Kot je še poudaril kardinal Parolin, mora za vsako zapleteno politično odločitvijo stati jasna etična motivacija.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: splet