Muzej novejše zgodovine Slovenije je izdal zbornik ob 120. obletnici rojstva Ivana Rudolfa (1898–1962).

Ivan Rudolf je bil eden osrednjih primorskih narodnjakov, ki je svoje življenje med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko posvetil protifašističnemu in protinacističnemu delovanju med obema svetovnima vojnama in med drugo svetovno vojno.

Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je pod okriljem Jugoslovanskega odbora iz Italije in s podporo Britancev zbral okoli 4.500 ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev, in med njimi elito slovenskih padalcev misij britanskih tajnih služb.

Rudolf upal, da bi se jugoslovanski gardni bataljon vključil v osvobodilni boj na zahodni slovenski meji. A slika je bila zaradi mnogih medsebojnih sporov zapletena, poleg tega pa so Rudolfa razočarali britanski oficirji. Za časa Svobodnega tržaškega ozemlja se je naprej boril za je­zikovno enakopravnost, bil je tajnik Slovenske demokratske zveze in urednik ted­nika Demokracija.

Ivan Rudolf kot okoliščine, v katerih je deloval, temeljito osvetljeni

V zborniku Ivan Rudolf, uredila ga je Irena Uršič, so tako Rudolf kot okoliščine, v katerih je deloval, temeljito osvetljeni.

Prispevki v zborniku so plod raziskovalcev, med njimi imen, ki že vrsto let odstirajo tuje in slovenske vire in z raziskavami širijo vedenje o vseh razsežnostih primorskega antifašizma.

Avtorjev je dvajset; to so: dr. Gorazd Bajc (o Jugoslovanskem odboru iz Italije in kraljevem gardnem bataljonu), dr. Mira Cencič (o TIGRU), ddr. Damir Globočnik (o časopisu Bazovica v Kairu), Ivo Jevnikar (o Rudolfovem delu v Egiptu in povoj­nem Trstu), dr. Milček Komelj (o umetniškem ustvarjanju), dr. Jože Pirjevec (o odnosih z Britanci), Jurij Rosa (o Rudolfovi družini Učenikovih v Vrabčah), ddr. Marija Stanonik (o zaslugah za slovensko besedo v Afri­ki), Marko Štepec (o Rudolfu med prvo svetovno vojno), dr. Blaž Tor­kar (o pripadniku narodne straže in borcu za severno me­jo), dr. Jerca Vodušek Starič (o patriotu obveščevalcu) ter urednica publikacije Irena Uršič, ki je pozornost usmerila na dediščino spominov in fotografskih posnetkov.

Več osebnih spominov na Rudolfa

Med pisci so tudi osebnosti s Tržaškega, ki so Ivana Rudolfa bolj ali manj osebno poznale.

Osebne spomine so napisali Saša Martelanc, Boris Pahor, Rafko Dol­har (o tem, kako ga je prof. Rudolf že po maturi vključil v politični aktivizem), Drago Štoka (sam je v mladih letih svoj prvi članek objavil ravno v tedniku Demokracija, katerega motor je bil Rudolf), Ivo Kralj (»Po poitalijančevanju smo bili lačni in žejni slovenščine, njega pa je bilo posebno lepo poslušati«) in Marij Maver (o sosedu Rudolfu, ki je bil velik garač, saj je cele dneve tipkal članke).

Ivan Rudolf s t. i. padalci, ki so med vojno pristali v Sloveniji.

S prispevkoma je o očetu spregovorita tudi hči Neva Rudolf Gaberšček in sin Saša Rudolf. Prav Saša Rudolf je Muzeju novejše zgodovine Slovenije po razstavi Prekomorci leta 2014 podaril bogato dokumentarno in fotografsko zapuščino očeta.

Fotografiji: Muzej novejše zgodovine Slovenije