Človek ni le telesno, ampak tudi duševno in duhovno bitje. Tudi po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč je telesno, duševno, duhovno in socialno blagostanje. Zato je za uspešno zdravljenje treba celovito pristopiti k človeku, kar pomeni, da ga razumemo celostno in kompleksno v njegovi enovitosti. Zato duhovno pomoč ali bolje rečeno duhovno oskrbo potrebuje prav vsak človek, tako bolni kot seveda tudi zdravniki in ostalo medicinsko osebje, kajti vsi smo ljudje, s svojimi prednostmi in slabostmi, s svojimi talenti in napakami. Prav k temu celostnemu pogledu na človeka lahko veliko prispeva tudi bolniški duhovnik, zato je potrebno in primerno, da je del tima in da bolnišnica tudi po mednarodnem dogovoru poskrbi, da je duhovnik navzoč v njej. Glede na povedano torej potrebujemo interdisciplinarni pristop k zdravljenju, ki ima različne razsežnosti. Zanj si prizadevajo sodobne znanosti in njihovi nosilci: zdravnik, psihoterapevt, svetovalec, so...