Imam težave z želodcem, moja diagnoza je kronični eroz. gastritis, zato ne smem jesti hrane, ki peče. Drugi problem pa je hrbtenica, imam degenerativno bolezen hrustanca. Včasih sploh ne vem, ali me boli hrbtenica ali želodec. Je vse to povezano? Stara sem 51 let. Kako naj si pomagam sama?
Jana

Nasveti ne morejo nadomestiti obiska pri zdravniku. Težave z želodcem in s hrbtenico niso neposredno povezane med seboj. Vzrok za težave z želodcem je
lahko okužba z bakterijo H. Pylori, jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil (kamor sodi tudi večina zdravil za lajšanje bolečin v hrbtenici), k temu pa zelo pripomore še stres, kajenje, uživanje kave, alkohola, začinjene, mastne hrane ... Značilne so bolečine in neprijeten občutek v trebuhu, lahko slabost. Pomembno je, da ne uživate hrane, za katero veste, da vam škoduje, da jeste več manjših obrokov dnevno in hrano uživate počasi ter da zgodaj večerjate.

Poskušajte obvladovati vsakodnevni stres in psihične obremenitve. Degenerativne spremembe hrbtenice lahko nastanejo po poškodbi ali so znak staranja. Znak za težave z vratno hrbtenico so običajno bolečine v vratu, zatilju, ramenih in rokah, lahko tudi mravljinci v rokah, vrtoglavica ...

Uporabljajte primerno ležišče. Priporočam redno telesno aktivnost (npr. hoja, kolesarjenje, plavanje) in izvajanje vaj za hrbtenico. Tako boste ohranili primerno gibljivost hrbtenice in okrepili oporno mišičje. Vadba krepi krvožilni sistem, spodbuja prekrvavitev prizadetih predelov. Poleg tega pripomore k splošnemu dobremu počutju, sprošča in zmanjšuje psihične obremenitve, kar je koristno tako za hrbtenico kot za težave z želodcem.


Kaj se dogaja?
Po večurnem naporu (hoja v gore in nazaj) so mi otekla kolena, zaradi oteklin jih nisem mogla popolnoma pokrčiti, koža je na tem mestu postala rdečkasta. Po nekaj dneh počitka se je stanje izboljšalo. Kolen nisem imela nikoli huje poškodovanih, nisem bila operativno zdravljena. Telesno težo imam primerno, stara sem 36 let. Kaj se dogaja?
Marija

Pri športnih dejavnostih se pogosto zgodi, da so kolena preobremenjena, še posebno, če so stegenske mišice šibke. Nastane neravnovesje sil, ki delujejo na pogačico, kar pri več časa trajajoči obremenitvi privede do bolečine, lahko tudi otekline sklepa. Športi, pri katerih so kolena bolj obremenjena, so smučanje, košarka, odbojka, tek, hoja v hribe in še bolj hoja v dolino. Pri oteklini je v prvih dneh koristno hlajenje z ledenimi obkladki, vendar morate paziti, da ledu ne dajete naravnost na kožo, temveč hladite prek tkanine. Počivajte. Zdravnika morate obiskati, če težave kljub ukrepom ne izzvenijo, če so sklepi izrazito otekli in pordeli in če kolen ne morete obremenjevati in premikati.

Bolečina in oteklina kolen lahko nastane tudi zaradi revmatskega obolenja. Takih obolenj poznamo več. Bolijo lahko veliki sklepi, hrbtenica in mali skepi. Če je bolečina v sklepih dolgotrajnejša, če zaradi tega ne morete hoditi, če se pojavi bolečina v mirovanju in če se ponoči zaradi bolečin zbujate, če ud oteče, je rdeč, če čutite mravljince itd., morate še v fazi vnetja k splošnemu zdravniku, ki vas bo po potrebi napotil k specialistu revmatologu.


Kdaj gre zares?

Bolečina v prsnem košu me vselej prestraši. Zdravnik je dejal, da to izhaja iz bolečin v hrbtenici ali prsnih mišicah. Srčni infarkt tudi povzroča bolečine v prsih. Kako vedeti, kdaj gre "zares"?
Štefan

Tipična bolečina pri srčnem infarktu je stiskajoča, zelo huda in neodvisna od dihanja, telesnega položaja in premikanja. Lahko se širi v ramena, roki, čeljust, v hrbet med lopatici, bolnikom pa je lahko ob tem slabo, bruhajo, se oznojijo.

Srčni infarkt nastane, ko se zamašijo žile, ki prehranjujejo srce. Že prej bolne žile so bolj občutljive za poškodbe. Nastane krvni strdek, ki žilo zapre. Srce zato ne dobi kisika in drugih snovi, kar povzroča bolečino. Dejavniki tveganja za zamašitev srčnih žil so povišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, dedna nagnjenost, debelost, psihični stres, povišane maščobe v krvi in kajenje.

Ob takih znakih je potrebno poiskati zdravniško pomoč. Zdravnik bo posnel elektrokardiogram (EKG) in iz krvi določil vrednost encimov razpada srčne mišice. Glede na stanje bolnika in izvide se bo odločil, kakšno zdravljenje je najprimernejše. Danes je uspešno zdravljenje s ponovno razširitvijo srčne žile in vstavitvijo žilne opornice preko kože.

Srčni infarkt je obvladljiva bolezen, če ni preobsežen in če pravočasno pravilno ukrepamo. Vsekakor pa je najbolje, če ga skušamo preprečiti z redno telesno aktivnostjo, vzdrževanjem normalne telesne teže, zniževanjem krvnih maščob, zniževanjem povišanega krvnega tlaka, zdravljenjem sladkorne bolezni, opustitvijo kajenja in obvladovanjem vsakodnevnih stresov.