Neki menih je vprašal puščavnika Mojzesa: »Na kakšen način se človek omrtvi z ozirom na bližnjega?« Starec mu je rekel: »Če si človek ne položi v svoje srce, da je že tri dni v grobu, ne bo dosegel pomena te besede« (Mojzes, 12).

Ti puščavniki so pogosto precej zagonetni, kajne? Pretiravajo, da bi sporočili svojo modrost. Gornji izrek odgovarja na vprašanje naših odnosov z bližnjimi, ki so večkrat težki. Pogosto se vrtimo okrog samih sebe, se imamo za pomembne, borimo se za svoj prav, vse opazimo, presojamo in sodimo ... Tisti, ki je že tri dni v grobu, pa je že bolj miren, sproščen, ločen od raznih pričakovanj in zahtev do sebe in drugih, zna videti stvari z druge strani, bolj modro in preudarno …

Treba bo torej v grob ... JANEZ POLJANŠEK