Spominjam se otroških let, ko sva s starejšo sestro skupaj z mamo na roke prali perilo. V kopalnici smo imeli velik kotel s kuriščem, in ko smo želeli imeti toplo vodo za kopanje ali pranje perila, smo zakurili in voda se je kmalu segrela. Še posebej mi je ostalo v spominu, kako smo ob rojstvu mlajših sester skupaj z mamo na roke prale plenice. Zdaj, ko sta moja starša onemogla, sem prevzela pranje njunega perila. Seveda danes to opravilo s pomočjo pralnega in sušilnega stroja ni težko. Je pa sicer čas, ko doma negujemo onemoglo mamo, kljub strokovni pomoči negovalke, še vedno za vse nas zelo zahteven. Prej mi, kot naša mama, imamo veliko priložnosti, da zorimo za nebesa. Vsaka situacija, pa naj bo še tako čudna in težka, nam je podarjena in nas prečiščuje ter nam pomaga prepoznavati in ločevati pleve od zrnja. Na žehto iz otroštva sem se spomnila, ko sem zjutraj prebirala Sveto pismo in pred Bogom preiskovala svoje srce in občutke prejšnjega dne ter vse to zapisovala v svoj molitveni ...