Muzejsko društvo Železniki od leta 2004 izdaja zbornik Železne niti, ki prinaša prispevke z zgodovinskega, naravoslovnega in kulturnega področja ter predstavlja osebnosti in dogodke, povezane s Selško dolino.

O borcih za severno slovensko mejo iz Selške doline

Aleš Primožič in Rudi Rejc sta šla po sledi generala Rudolfa Maistra ter borcev za severno slovensko mejo iz Selške doline v letih 1918 in 1919. Andrej Bogataj je avtor dveh prispevkov. V prvem Zgornji bajer v Železnikih je objavil prvi del, v drugem pa prikazal sodelovanje Tehniškega muzeja pri obnovi starega plavža v Železnikih. Biljana Ristič in Katja Mohorič Bonča sta prikazali Selca v 19. stoletju.

Trije prispevki obravnavajo znamenito družino Kos iz Selc. Ignacija Fridl Jarc je predstavila zgodovinarja dr. Franca Kosa in Slovensko matico, Darja Mihelič zgodovinarja, profesorja in akademika Milko Kos ter »njegov« inštitut (pri ZRC SAZU), Rudi Rejc pa slikarja Gojmirja Antona Kosa.

Po sledi Tonetove cegovnice (opekarno) pri Selcih

Stane Zgaga pod naslovom Druga plat medalje razmišlja o zgodovinskem ozadju občinskega praznika v Železnikih (30. junija), ko se spominjajo darovnice iz leta 973, ko je cesar Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu podaril poleg širšega loškega območja tudi ozemlje sedanje občine Železniki.

Vincencij Demšar je raziskal Tonetova (Čemažar) cegovnico (opekarno) v Derbovniku pri Selcih. Te teme se je lotila tudi Marjeta Šketa, ki je šla po sledi zakaj Janez Čemažar, Tonetov iz Selc, ni prevzel grunta in cegounce. Matija Križnar in Vili Rakove sta šla po sledi mlinskih kamnosekov med Stirpnikom, Golico in Rovtami v Selški dolini.

Tudi Marija Gasser je šla po sledi rokopisa Anice Kržišnik v župnišču v Železnikih. Gre za arcnijsko (zdravniško) knjigo, izvirnik je napisala Ana Pintar, roj. Zgaga v Poreznu (1839–1911), živela pa je v Železnikih (p. d. Lešarca). Objavila je prvi del prispevka o tej temi. Katja Mohorič Bonča je objavila četrti del prispevka o klekljani cerkveni dediščini. Aleš Jensterle in Jernej Hudolin sta prikazala zgodovino alpinizma in športnega plezanja v Selški dolini.

Spominski park v Selcih, kipa Janeza Evangelista Krek in dr. Franca Kosa. FOTO: Ivo Žajdela

O zgodovini šolstva v Dražgošah in v Davči

Anči Trojar piše o srečanju vaščanov treh vasi: Ojstrega Vrha, Smoleve in prednjega dela Martinj Vrha. Anči Trojar je napisal, kako so včasih v teh krajih ofirali, silvestrovali in pustovali. Bojan Kofler piše o rudniškem rovu Štoln na Ratitovcu. Tadeja Šuštar je objavila pogovor s strojnikom in planincem z Radom Goljevščkom iz Železnikov.

V rubriki Imeli smo ljudi so objavili tri prispevke. Primož Pegam piše o Ignacu Pegamu, Maistrovem borcu, sokolu in gasilcu, Irena Prevc Hajdinjak o babištvu na Selškem oziroma o Mariji Nastran, Franc Križnar pa o saksofonistu, klarinetistu in jazzovskem skladatelju Andyju (Andreju) Arnolu iz Železnikov.

 V rubriki Obletnice so objavili štiri prispevke. Marjeta Demšar je prispevala zapis o šoli v Dražgošah, ki je praznovala 130 let, Martina Peternelj o zgodovini šolstva v Davči, več avtorjev piše o 30. letih dela tabornikov Rodu zelene sreče Železniki, Miljam Urbas pa o skavtih v Železnikih.

Ana Šubic, Tri desetke Selške doline, Marija Gasser, Gorenjski glas, 14. 1. 2025