V adventnem času svet vstopi v neko posebno vzdušje. Ne samo zaradi okraskov, lučk in pravljičnih obiskovalcev z darili, ampak tudi zaradi pričakovanja, hrepenenja, nostalgije. Veliko več kot s slovesom od starega leta se namreč ukvarjamo s pričakovanjem božiča, novega leta, praznikov. V človeškem bitju se kot neizpolnjena obljuba odpira želja po novem po novem letu, novem času, novih čudežih, novih spoznanjih, po nečem, kar nekje je, a tega še nismo doživeli, odkrili, srečali.

Hannah Arendt pravi, da je človeku lastno, da živi zato, da v svet prinaša novost. Papež Frančišek pa dopolni, da je razsežnost človekove rodovitnosti prav prinašanje novosti. Naš um in naše srce iščeta nova doživetja in nove izzive, ki bi nam odkrili vse – tako smisel življenja kot neskončno srečo, po kateri iztegujemo svoje roke vse življenje. Vedno hrepenimo po nečem večjem, novem, popolnem, boljšem itd. Toda večje, ko so možnosti, večje so lahko zaslepljenosti. Hrepenenje po moči in oblasti, po...