Kardinal Franc Rode, ki je bil v mašnika posvečen 29. junija 1960, naj bi s Tanjo Bredo S., ki se je takrat pisala drugače, leta 1969 imel intimno razmerje. Leto kasneje je omenjena rodila sina Petra, ki danes upa, da bo Rode privolil v test očetovstva, danes piše časnik Delo, povzetek tega zapisa, ki ga je pripravila Slovenska tiskovna agencija (STA), pa objavljajo tudi številni drugi mediji. Časnik svojo zgodbo utemeljuje na posnetkih pogovora in neimenovani priči, ki da je slišano pripravljena potrditi tudi na sodišču. K temu pa je treba dodati – česar STA-jev povzetek Delovega pisanja ne omenja –, da omenjena Breda, ki živi v Nemčiji, na izrecno novinarsko vprašanje, ali je dr. Rode oče njenega sina, odgovarja nikalno.

Na današnje Delovo pisanje, ki je nadaljevanje že v začetku avgusta načete zgodbe o njegovem domnevnem očetovstvu, se je z izjavo za javnost odzval kardinal Rode:

»Časnik Delo z dne 28. avgusta 2012 v prispevku z naslovom 'Razkrivamo: Peter S. upa, da bo Rode privolil v test očetovstva' nadaljuje objavljane izmišljenih ali polresničnih trditev, o katerih je prvič govoril v izdaji z dne 6. avgusta 2012 pod naslovom 'Zaklenjena rajska vrata'. Ker izmišljene trditve žalijo in napadajo moje dobro ime, sem še isti dan, takoj po prvi objavi, zahteval preklic trditev, a je mojo zahtevo po preklicu uredništvo zavrnilo.

Kakor se lahko vsak prepriča, temelji članek na govoricah, na navedbah neimenovanih virov in na domnevah gospoda Petra S., od katerega nisem osebno nikdar prejel zahteve po preverjanju sorodstvene povezave. Mati imenovanega gospoda je navedbo o očetovstvu odločno zanikala. Ponavljam, da je zgodba neresnična in me prikazuje v neresnični luči. Prijateljstva izpred skoraj petdesetih let z gospo, ki o njej prispevek z dne 28. avgusta govori, ne tajim, ostro pa zanikam vse trditve o prelomitvi duhovniškega celibata in o domnevnem očetovstvu.

Kakor sem napovedal v prvi zahtevi po preklicu neresničnih trditev, bom v obrambo svojega dobrega imena uporabil vsa pravna sredstva, zato pooblaščam odvetniško hišo Zidar-Klemenčič, da sproži in vodi vse potrebne postopke za zaščito mojega dobrega imena in časti. Verjamem, da bo postopek pokazal neutemeljenost in neresničnost zapisa v časniku Delo.«

V dodatni izjavi za katoliške medije pa je kardinal Rode še določneje predstavil okoliščine izpred 50 let:

»Ko sem se po dolgih letih študija v Parizu sredi šestdesetih let vrnil v domovino, se je na mestu, kjer sem opravljal svojo službo, spletlo lepo prijateljstvo z dekletom. To prijateljstvo bi lahko preraslo v ljubezen, a sva se sporazumno odpovedala drug drugemu zaradi višje vrednote: mojega duhovniškega poslanstva. Šla sva vsak svojo pot. Nikoli se nisva toliko zbližala, da bi se iz tega lahko rodil otrok, kar je gospa potrdila tudi v objavljenem članku. Razšla sva se nekako tako, kakor sta se Črtomir in Bogomila iz Krsta pri Savici odpovedala zemeljski ljubezni iz višjih razlogov. Da to lepo, čisto zgodbo izpred petdesetih let sedaj nekdo blati z nemarnim obrekovanjem in z zavajajočim namigovanjem, se mi zdi skrajno zavrženo in nizkotno; vse te namige zavračam kot neresnične, celo lažne in brez vsake stvarne podlage. Za zaščito dobrega imena nameravam uporabiti vsa pravna sredstva.«

Na novinarsko vprašanje Radia Ognjišče, kako ta in podobna namigovanja vplivajo na zaupanje vernikov v Cerkvi, pa je kardinal Rode odgovoril, da to, kar se je zgodilo danes, presega vse meje in da je »voda pljusknila iz kozarca«. Po kardinalovem prepričanju »ima slovenski človek toliko pameti in toliko moralnega čuta, da takih stvari ne more sprejemati in se jim bo uprl«. Tu so šli, še dodaja dr. Rode, »predaleč in so dokazali, kako sovraštvo zamegljuje človeško pamet«.