Na zimskih paraolimpijskih igrah Milano Cortina 2026 nastopajo športniki, katerih življenjske poti pogosto govorijo tudi o vztrajnosti, veri in iskanju smisla.

Daniel Cnossen: kot vojak stopil na mino, danes paraolimpijec

View this post on Instagram

Med znanimi zimskimi paraolimpijci je tudi 45-letni Američan Daniel Cnossen. Po srednji šoli je vstopil v ameriško mornarico in postal pripadnik elitnih enot Navy SEAL. Kot navajajo na Humans of HDS, je med služenjem v Afganistanu leta 2009 stopil na mino in izgubil obe nogi.

Po dolgotrajni rehabilitaciji se je vrnil v aktivno življenje in kmalu našel novo pot v športu. Postal je član ameriške paraolimpijske reprezentance v teku na smučeh in biatlonu, kjer je dosegel vrhunske rezultate. Do danes je na zimskih paraolimpijskih igrah osvojil sedem medalj – dve zlati, štiri srebrne in eno bronasto.

Ko delaš v kriznih območjih ali konfliktih, moraš razumeti prepričanja ljudi. Religija ima pri tem zelo pomembno vlogo. (Daniel Cnossen)

Na Harvardu študiral teologijo

V svojem življenju pa se ni posvetil le športu. Na Univerzi Harvard je leta 2016 magistriral iz javne uprave na Harvard Kennedy School, leta 2018 pa še iz teoloških študij na tamkajšnji Teološki fakulteti, saj ga zanima, kako vera in religija vplivata na družbe in konflikte po svetu. »Ko delaš v kriznih območjih ali konfliktih, moraš razumeti prepričanja ljudi. Religija ima pri tem zelo pomembno vlogo,« je povedal o svojem študiju.

Cnossen se spominja tudi močnega osebnega trenutka po rehabilitaciji. Dve leti po poškodb je prvič pretekel približno osem milj dolgo pot okoli rezervoarja in pri tem doživel, kot pravi sam, »zelo duhoven notranji trenutek«, saj je takrat začutil, da je premagal svojo poškodbo.

Na vsaki nogi sem imela šest prstov. Imela sem zraščene prste na vsaki roki in bila brez palcev. Moja leva noga je bila 15 centimetrov krajša od desne in obe sta bili brez kosti, ki podpirajo težo. Po vrsti operacij so mi morali nogi amputirati nad kolenom. (Oksana Masters o posledicah Černobilske nesreče)

Oksana Masters: posledice černobilske nesreče, danes paraolimpijska prvakinja

Oksana Masters, ena najuspešnejših paraolimpijk na svetu, se je rodila leta 1989 v Ukrajini z več hudimi prirojenimi okvarami okončin, ki jih je povzročila zastrupitev z radioaktivnim sevanjem zaradi jedrske nesreče v Černobilski nesreči. Zaradi teh okvar je bila kasneje podvržena številnim operacijam, obe nogi pa so ji morali amputirati nad kolenom, je zapisala na svoji spletni strani.

Za The Hard Part Out Loud je opisala tudi telesne posledice rojstva: »Na vsaki nogi sem imela šest prstov. Imela sem zraščene prste na vsaki roki in bila brez palcev. Moja leva noga je bila 15 centimetrov krajša od desne in obe sta bili brez kosti, ki podpirajo težo. Po vrsti operacij so mi morali nogi amputirati nad kolenom.«

V ukrajinskih sirotišnicah se dogajajo grozne stvari

Kot dojenček je bila oddana v posvojitev in prvih sedem let in pol življenja preživela v ukrajinskih sirotišnicah. Sama je pozneje povedala: »Veliko ljudi ne želi verjeti, kaj se dogaja v nekaterih sirotišnicah v Ukrajini. Toda morali bi verjeti – tam se dogajajo grozne stvari.«

Pri sedmih letih jo je posvojila Američanka Gay Masters, ki jo je odpeljala v ZDA in ji omogočila zdravljenje ter novo življenje, pove na svoji spletni strani. Prav šport ji je pozneje pomagal, da je postopoma predelala travme iz otroštva. Pri trinajstih letih je začela trenirati veslanje, kasneje pa se je uveljavila tudi v para kolesarstvu, biatlonu in teku na smučeh.

22 paraolimpijskih medalj z zaupanjem v Boga

Do zdaj je z vero in vztrajnostjo osvojila 22 paraolimpijskih medalj v poletnih in zimskih športih, med njimi več zlatih odličij, in nastopila na številnih igrah, od Londona 2012 naprej, piše The Washington Times. Za podkast Winter Olympic Stories – KHCB je dejala, da je zaupala v Boga, ko se je bolečina zdela neznosna in napredek počasen.

Njena biološka mati je namreč dolgo verjela, da je deklica umrla. Šele ko je Mastersova nastopila na zimskih paraolimpijskih igrah v 2014 v Sočiju, je prek televizijskega prenosa izvedela, da je njena hči živa in uspešna športnica, poroča NBC Sports.

To samo kaže, da nas Bog ljubi, ne glede na to, koliko grešimo, in da moramo to ljubezen pokazati tudi drugim (Kayden Beasley)

Kayden Beasley: rodil se je brez nog in bil kot otrok posvojen

Ameriški para hokejist na ledu Kayden Beasley je v zadnjih letih hitro napredoval v reprezentanci Združenih držav Amerike, poroča Baptist Press. Devetnajstletni športnik ima zanimivo življenjsko zgodbo. 

Rodil se je na Kitajskem brez nog, pri treh letih pa so ga skupaj z bratom posvojili v ZDA. Kljub invalidnosti je že kot otrok rad igral hokej, pogosto tudi s protezami. Sčasoma je odkril para hokej in, kot pravi sam, ga je šport takoj prevzel: »Po tretjem treningu sem bil že popolnoma navdušen nad tem športom«.

Vera kot opora v njegovem življenju

Njegova družina poudarja, da ima pri njegovem razvoju pomembno vlogo tudi vera. Beasley namreč obiskuje cerkev Grace Community Church v Severni Karolini, kjer sodeluje v mladinski skupini in pri rednem študiju Svetega pisma. Mama Beasleyja je povedala: »Njegova majhna skupina v cerkvi in tedenski biblijski študij, ki se ga udeležuje že skoraj pet let, sta igrala ključno vlogo pri tem, da je ostal trdno priseljen v svoji veri.« 

Njegova najljubša svetopisemska vrstica je iz Prvega pisma Timoteju (1 Tim 1,15–16). V njej vidi sporočilo upanja: »To samo kaže, da nas Bog ljubi, ne glede na to, koliko grešimo, in da moramo to ljubezen pokazati tudi drugim,« pravi Beasley.

Po besedah njegove družine ga vera pomaga ohranjati prizemljenega, tudi ko športni uspehi postajajo vse večji.

Slovenec Jernej Slivnik: v prometni nesreči izgubil očeta in sestro

Na zimskih paraolimpijskih igrah Milano Cortina 2026 nastopa tudi slovenski para alpski smučar Jernej Slivnik. Kot petletni otrok je bil udeležen v prometni nesreči, v kateri sta umrla njegov oče in mlajša sestra, sam pa je zaradi poškodb pristal na invalidskem vozičku.

Kljub težki preizkušnji je našel pot v športu in postal eden izmed najuspešnejših slovenskih para športnikov. O njegovi življenjski zgodbi je pisal tudi katoliški portal Aleteia.