Revija SLO časi, kraji, ljudje je že drugič ugledala luč sveta. Ob tej priložnosti smo v sodelovanju z Narodnim muzejem na Metelkovi pripravili pogovor z njenimi ustvarjalci, ki ga je vodila koordinatorka revijalnega programa založbe Družina Barbara Kastelec. V nagovoru je z veseljem povedala, da ima revija SLO časi, kraji, ljudje že veliko bralcev, nanjo pa je naročenih že več kot 800 naročnikov. Kot je povedal zgodovinar in urednik revije Jože Dežman so se pri konceptu revije zgledovali po drugih evropskih izdajah zgodovinskih revij, vendar so želeli prikazati več različnih glasov: arheologijo, trgovanje, jezikoslovje, politiko, delavstvo, plemstvo, vojno ... Slovenci se z različnimi pogledi bogatimo, zato se slovensko "tržišče splača odpreti".

Dr. Jože Dežman, Barbara Kastelec in dr. Luka Vidmar so spregovorili o vsebini nove številke revije SLO časi, kraji, ljudje. (Foto: Tatjana Splichal)

Svoj pogled na slovensko zgodovino in ustvarjanje revije je predstavil tudi član uredniškega odbora dr. Luka Vidmar, sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU, tudi avtor članka o usodi Dalmatinove Biblije.

Oba sogovornika sta poudarila pomen spoštovanja zgodovine za Slovence. "Pomembna je za našo samozavest," je menil dr. Luka Vidmar, ki je priporočal samokritičnost in opozoril na nacionalne mite, kot sta slovensko hlapčevstvo in uničevanje slovenskih gozdov za graditev Benetk, kar pa ne drži. Prav zaradi napačnih predstav o slovenski zgodovini mora obstajati takšna revija, kot je SLO kraji, časi, ljudje. Slovenci moramo spoznati resnico, da bi občutili svojo narodno zavest. Omenil pa je nekaj zgodovinskih dejstev, na katere smo lahko ponosni in so temelji nacionalne identitete:

- Brižinski spomeniki (o njih v reviji piše dr. Matija Ogrin z ZRC SAZU), prve slovanske zapise v latinici, saj sta že Josef Dobrovsky in Jernej Kopitar jasno dokazala, da gre za slovenščino, čeprav so se ruski in slovaški jezikoslovci trudili, da bi si jih zaradi njihove prestižne vloge v zgodovini prisvojili;

- plemiške družine, kot so Auerspergi, so živele pri nas;

- Primož Trubar in Jernej Kopitar - Slovenca, pomembna tudi v evropskem prostoru ...

Pomembno pri oblikovanju narodne zavesti je tudi šolstvo, zato jim moramo zgodovinska dejstva predstaviti preprosto in pregledno, kot je to pri Brižinskih spomenikih storil dr. Matija Ogrin.


O svojih prispevkih pa so spregovorili tudi nekateri avtorji.

Flavij Banin iz Pomorskega muzeja Piran je spregovoril o slovenski mornarici, katere temelj so bili vojaki in obžaloval, da je koprski arhiv raziskovalcem nedostopen, na voljo pa sta jim piranski in izjemno obsežen arhiv v Benetkah.

Tudi dr. Julijana Visočnik se je posvetila vojakom, tistim v rimski Celeji, pri čeme se je ukvarjala tudi z epigrafiko in povedala, da se za vsakim zapisom skriva zgodba. "Za par besedami stoji veliko več," je dejala.

Dr. Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine v Celju se je posvetila trgovanju na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko so že nastajale prve veleblagovnice, "znanilke moderne dobe". Povedala nam je, da slovenski trgovci niso zaostajali za evropskimi smernicami.

Dr. Luka Vidmar pa je razkril, zakaj protireformatorji niso zažgali Dalmatinove Biblije. Duhovniki so jih namreč uporabljali v bogoslužju, najprej pa so morali za dovoljenje poprositi škofa.


Barbara Kastelec se je ob koncu zahvalila Narodnemu muzeju in direktorici, gospe Barbari Ravnik.


Druge številka nas popelje skozi zanimive arheološke najdbe v Kranju, nas seznani z usodo Dalmatinove Biblije po zmagi protireformacije in požganimi slovenskimi gradovi med drugo svetovno vojno, osvetli 100. obletnico začetka prve svetovne vojne, nam predstavi življenje vojakov iz Celeje ter mornarjev in vojakov severozahodne Istre v obdobju Beneške republike, poleg tega se bomo pogovarjali še o tem, kako je nastal DEMOS in o češčenju milostne podobe Marije Pomagaj na Brezjah.


SLO prinaša članke eminentnih avtorjev s področja zgodovine, arheologije, umetnostne zgodovine, etnologije in ljubiteljskih raziskovalcev slovenske zgodovine, podane na sodoben način s prikazi in obilico fotografij.

Prelistajte drugo številko revije!


Katja Cingerle