Mestni muzej Ljubljana je izdal knjigo Zgodovina Ljubljane, v kateri je različna obdobja in teme opisala vrsta avtorjev.

Prizadevanja za strnjeno knjigo o zgodovini mesta Ljubljane imajo dolgo zgodovino. O pripravi takšnega dela so slovenski zgodovinarji razpravljali že na začetku 30. let 20. stoletja.

Ta prizadevanja so sadove obrodila leta 1955, ko je izšla Zgodovina Ljubljane, Geologija in Arheologija, prvi del, a je ostalo le pri tem.

Leta 1962 je pobuda prinesla krajši zgodovinski pregled Ljubljana, podobe iz njene zgodovine.

Tri leta pozneje so dodali še razkošnejšo trijezično izdajo. Kot resnejši poskus je v uvodnem orisu zgodovine prizadevanj za tovrstno delo, ki ga podpisujeta Mojca Ferle in Irena Žmuc, omenjena Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo (Kronika, 1984), v katerem je bilo obdelanih nekaj drobcev iz zgodovine mesta, nato pa je vse skupaj spet zastalo.

Stare pobude in ključni mejniki

Do zadnjega poskusa je prišlo konec 80. let prav v Mestnem muzeju Ljubljana. Organizirali so okroglo mizo, vendar se je nekaterim zdelo nemogoče, da bi lahko delo izpeljali v muzeju. Aktivnosti so, razen nekaterih osebnih pobud, spet zamrle vse do leta 2016, ko pa so stekle priprave za končno izdano publikacijo.

Pobudam številnih intelektualcev, ki so si že desetletja nazaj prizadevali v knjigo zbrati bogato zgodovino Ljubljane, se že nekaj časa tako pridružujejo tudi v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so izkoristili priložnost prenovljene stalne razstave o zgodovini mesta in na knjižne police po skoraj pol stoletja prizadevanj postavili knjigo Zgodovina Ljubljane.

Od kolišč do zelene prestolnice

Knjiga osvetljuje zgodovino ljubljanskega prostora od prve poselitve v prazgodovini do oblikovanja sodobnega mesta. Knjiga tako pove marsikatero zanimivost iz zgodovine prestolnice, med drugim o tem, kakšno orožje so pred 40.000 leti uporabljali paleolitski lovci in kakšno je bilo življenje koliščarjev.

Pojasni tudi, od kod besedna zveza bela Ljubljana, kaj je denimo mestu prinesla železnica, pa tudi kakšno je bilo življenje v okupiranem mestu med drugo svetovno vojno (ta del, le nekaj strani, je prikazan izrazito prokomunistično).

Od arheologije in zgodovine do etnologije in umetnostne zgodovine

Delo je izšlo pod uredniško taktirko kustosinje Mojce Ferle in pod budnim očesom uredniškega odbora v sestavi kustosov Blaža Vurnika, Irene Žmuc in Bernarde Županek.

Besedila podpisuje deset kustosov Mestnega muzeja Ljubljana, ki se posvečajo različnim humanističnim strokovnim področjem, od arheologije in zgodovine do etnologije in umetnostne zgodovine. Nekateri so z doktorati znanosti iz posameznih zgodovinskih obdobij Ljubljane ter z vsaj desetletnim ali več desetletnimi delovnimi izkušnjami z zbiranjem, hranjenjem, ohranjanjem, predstavljanjem, proučevanjem preteklosti ter dediščine Ljubljane in njenih prebivalcev. To so Bernarda Županek, Martin Horvat, Irena Šinkovec, Blaž Vurnik, Janez Polajnar, Irena Žmuc, Mojca Ferle, Barbara Savenc, Ana Pokrajac Iskra in Ana Porok.

Napisano nazorno, razumljivo in privlačno

Poljudnoznanstveno monografijo so namenili širši javnosti. Njihov cilj je bila pregledna zgodovina Ljubljane – od poselitve ljubljanskega prostora v prazgodovini do oblikovanja sodobnega mesta – pisana nazorno, razumljivo in privlačno za tiste, ki jih preteklost zanima bolj poglobljeno.

Daljša kronološka besedila zgodovinskih obdobij so dopolnili z izbranimi vsebinami, novejšimi spoznanji in zanimivkami. Kot krajše zaokrožene teme so jih vključili v pregledna kronološka besedila.

Sestavni vsebinski del je tudi bogato slikovno gradivo, s ključnimi dediščinskimi predmeti iz zbirk Mestnega muzeja Ljubljana. Pri izboru slikovnega gradiva so se izjemoma obrnili na sorodne ustanove in zasebnike.