Zveza zgodovinskih društev Slovenije izdaja znanstveno revijo Kronika, ki prinaša zelo pestre prispevke o slovenski krajevni zgodovini.

Telesnovzgojna organizacija Orel

V 2. številki revije Kronika (2017) je objavljenih osem prispevkov. Silvo Torkar piše o mostu, ki je dal ime Mostu na Soči, Vanja Kočevar o identiteti kranjskih deželnih stanov v zgodnjem srednjem veku, Tita Porenta o razvoju čebelarstva in društvene organiziranosti čebelarjev Zgornje Gorenjske, Aleš Šafarič o nastanku slovenske katoliške telesnovzgojne organizacije Orel, Miha Šimac o odlikovanem hoškem učitelju Radovanu Mejovšku, David Petelin o družbeni podobi Ljubljane v letih 1945–1965, Renato Podbersič o »hiši živečih« oz. judovskem pokopališču v Rožni dolini pri Gorici, Vito Hazler o wandelbahnu v Rogaški Slatini in drugih sorodnih stavbah evropskih termalnih zdravilišč. Milan Dolgan piše o sodniku in pisatelju Ožbaltu Ilaunigu, Nadja Terčon pa o bitki pri Visu pred 150 leti.



Zgodovina Spodnje Savinjske doline

V 3. številki revije Kronika (2017) je objavljenih petnajst prispevkov (posvečena je zgodovini Spodnje Savinjske doline). Uvodoma urednik Kronike dr. Miha Preinfalk piše o Spodnji Savinjski dolini kot deželi grofov Celjskih, zelenega zlata in neukročene Savinje. Julijana Visočnik piše o antičnih prebivalcih Spodnje Savinjske doline (kdo se skriva za imeni na epigrafskih spomenikih), Igor Sapač je podal stavbnozgodovinski oris gradu in dvorca Ojstrica, Boris Golec je osvetlil starejšo uradovalno slovenico iz Spodnje Savinjske doline, Jure Volčjak spodnjesavinjsko dolino v vizitacijskih zapisnikih goriškega nadškofa grofa Karla Mihaela Attemsa. Boris Golec je raziskal sledove Valvasorjev v Spodnji Savinjski dolini (med romancami na gradu Ojstrica in umobolnico v Novem Celju), Blaž Podpečan pa spominsko gradivo Olge Repnik kot vir za zgodovino Polzele z okolico v prvi polovici 20. stoletja. Karmen Kreže piše o skromnem možu velikih dejanj Janezu Hausenbichlerju, Uroš Herman o dogajanju na Celjskem v letih 1917–1918 s posebnim ozirom na delovanju celjskih liberalcev, Uroš Herman o tem kako je Sv. Pavel pri Preboldu stopal v socializem, Damir Žerič o Tekstilni tovarni Šempeter, Božena Hostnik in Vito Hazler o hmeljskih sušilnicah v Spodnji Savinjski dolini, Matija Zorn o poplavah (stalnicah) v Spodnji Savinjski dolini, Ignacij Voje pa o Savinjčanu Gregor Čremošniku, raziskovalec Balkana. Hana Habjan je osvetlila zgodbo treh bork, Mete, Ivanke in Nade oziroma spor pri preimenovanju šole v Grižah leta 1969.

Lik trgovca v prvi polovici 20. stoletja

Zgodovinsko društvo Celje izdaja revijo Zgodovina za vse. V 2. številki (2017) je objavljenih šest prispevkov. Blaž Javornik pod naslovom S »slovanskim prepričanjem« mimo črnožoltih obmejnih kolov v dežele hiperborejskega kraljestva piše o »Potopisnih črticah« Gvidona Serneca v Slovenskem narodu 1901–1902, Petra Kavrečič in Milan Radošević pod naslovom Na morje! o izzivih turističnega razvoja v Istri v času Avstro-Ogrske in italijanske uprave s posebnim ozirom na leto 1925, Marija Počivavšek pod naslovom Umetnost prodajanja ali kako biti dober trgovec o liku trgovca v prvi polovici 20. stoletja, Mateja Ratej je šla po sledi osmrtnice Lotharja Mühleisna v zapuščini metavskega viničarja Josefa Hammerja. Franc Križnar je pod naslovom »Tukaj sem bila pridna ...« opisal življenje in ustvarjalni fragment skladateljice Brede Šček iz Loč pri Poljčanah, Urh Ferlež pa osvetlil zgodnjo kinematografijo v Celju.