Razstavo so pripravili v okviru Nadškofijskega arhiva Maribor, Nadškofijskega arhiva Ljubljana in Pokrajinskega arhiva Maribor. Na razstavi so z nagovori sodelovali: msgr. mag. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit, Janez Lesnika, ravnatelj Nadškofijskega arhiva Maribor, dr. Julijana Visočnik, vodja Nadškofijskega arhiva Ljubljana, mag. Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, in mag. Lilijana Urlep, avtorica razstave in članica odbora za praznovanje 800-letnice mariborske nadškofije.

Razstavo je v navzočnosti častnega gosta, kardinala Rolandasa Makrickasa, odprl nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Nastopila je vokalna skupina sv. Mihaela iz Veržeja pod vodstvom mag. Petre Ivančič, prav tako na simpoziju. Po besedah avtorice Urlepove je razstava dvodelna. Od skupno dvainštiridesetih panelov je na prvih desetih v pritličju avle predstavljena zgodovina škofije od ustanovitve do današnjih dni. Na vseh ostalih panojih v nadstropju pa so pod različnimi vidiki predstavljene dekanije, ki so tvorile lavantinsko škofijo in danes spadajo bodisi pod mariborsko nadškofijo, celjsko, murskosoboško škofijo, ali na primeru avstrijske Štajerske in Koroške v sekavsko in krško škofijo.

Avtorica razstave mag. Lilijana Urlep. FOTO: Jože Potrpin

Vse na razstavi so dragoceni drobci, dragocena semena, ki nam govorijo tudi za naš sodoben čas in tako usmerjajo v prihodnost. Razstava vredna ogleda želi biti potujoča in doseči čim več obiskovalcev.

FOTO: Jože Potrpin

Po odprtju razstave sta v dvorani Univerze Alma Mater Europaea Nadškofija Maribor in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Univerzo Alma Mater Europaea Maribor v počastitev 800-letnice Nadškofije Maribor pripravili simpozij z naslovom »Marija kot zarja upanja. Osem stoletij navzočnosti Marije na ozemlju lavantinske-mariborske (nad)škofije«.FOTO: Jože Potrpin

Moderator je bil dr. Sebastijan Valentan, generalni koordinator praznovanja. Na simpoziju je kardinal Rolandas Makrickas kot slavnostni govornik spregovoril na temo »Kjer je Marija doma, je Cerkev živa«. Izpostavil je misel, da so marijanska svetišča po vsem svetu varuhi dediščine vere, duhovnosti, pobožnosti in umetnosti, ki je obenem pričevanje o konkretnem upanju in navdih zanj – upanju, ki se lahko udejanja v vsakdanjem življenju vsakega izmed nas ter vsakega izmed nas kliče h konkretnemu, velikodušnemu in zavzetemu delovanju v raznolikosti nalog, ki so nam zaupane.

Kardinal Rolandas Makrickas. FOTO: Jože Potrpin

Nadškof dr. Marjan Turnšek je v predavanju z naslovom »Odnos bl. Antona Martina Slomška do Marije« podal panoramski pogled na odnos lavantinskega škofa bi. Antona Martina Slomška (1800–1862) do Božje matere Marije. Ugotovitve razprave vsekakor še z novega vidika osvetljuje osebnost in marijansko duhovnost lavantinskega škofa bl. Antona Martina Slomška. Njegova tovrstna dejavnost je nedvomno pripomogla, da so se ljudske pobožnosti do Marije še poglobile in še globlje zakoreninile v slovenskih vernikih.

Upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek. FOTO: Jože Potrpin

Dr. Cecilija Oblonšek je prispevek »Slovenjenje marijanskih liturgičnih spevov v liturgičnih knjigah lavantinsko-mariborske škofije in njihova liturgično-pastoralna raba« posvetila slovenjenju marijanskih liturgičnih spevov v liturgičnih knjigah lavantinsko-mariborske škofije ter njihovi liturgični in pastoralni rabi v obdobju liturgične prenove od prve polovice 20. stoletja do danes. Posebna pozornost je namenjena Zbirki svetih obredov (1933) in z njo povezanemu Rimskemu obredniku (1932), ki predstavljata pomemben primer prenosa gregorijanskih koralnih napevov v slovenski jezik.

Dr. Cecilija Oblonšek. FOTO: Jože Potrpin

Predavanje dr. Gerfrieda Sitara na temo »Marijansko češčenje na koroškem območju lavantinske škofije: bazilika Marija Loreto in romarska cerkev Marija Rojach« je odpadlo. Dr. Jan Dominik Bogataj pa je v predavanju »Mariologija Viktorina Ptujskega« analiziral nauk o Devici Mariji pri zgodnjekrščanskem škofu in razlagalcu Svetega pisma, Viktorinu Ptujskem (+303/304), osvetlil doslej premalo raziskano poglavje Viktorinove teologije kot prvo (ohranjeno) pričo teološkega premisleka o Materi Božji na današnjih slovenskih tleh in razkril precej izrazitejšo kontinuiteto njegovega vpliva v zgodnjekrščanski eksegezi, kakor je bilo mogoče domnevati na podlagi doslej znanih virov.

Dr. Jan Dominik Bogataj. FOTO: Jože Potrpin