Zveza zgodovinskih društev Slovenije izdaja dve strokovni reviji, Zgodovinski časopis in Kronika, kjer zgodovinarji objavljajo svoje raziskave in prispevke.

Telesnovzgojna organizacija Orel

V 2. številki revije Kronika (2017) je objavljenih osem prispevkov. Silvo Torkar piše o mostu, ki je dal ime Mostu na Soči, Vanja Kočevar o identiteti kranjskih deželnih stanov v zgodnjem srednjem veku, Tita Porenta o razvoju čebelarstva in društvene organiziranosti čebelarjev Zgornje Gorenjske, Aleš Šafarič o nastanku slovenske katoliške telesnovzgojne organizacije Orel, Miha Šimac o odlikovanem hoškem učitelju Radovanu Mejovšku, David Petelin o družbeni podobi Ljubljane v letih 1945–1965, Renato Podbersič o »hiši živečih« oz. judovskem pokopališču v Rožni dolini pri Gorici, Vito Hazler o wandelbahnu v Rogaški Slatini in drugih sorodnih stavbah evropskih termalnih zdravilišč.

Milan Dolgan piše o sodniku in pisatelju Ožbaltu Ilaunigu, Nadja Terčon pa o bitki pri Visu pred 150 leti.

Popotni fotograf Christian Paler

V 1. številki revije Kronika (2017), ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, je objavljenih sedem prispevkov.

Blaž Otrin objavlja življenjepis popotnega fotografa Christiana Palerja (1839–1895), Rok Poles piše pod naslovom O možu z brki, ki je iskal kočijaža brez brkov o baronu Haeblerju, graščaku z Gutenbüchla (Ravne pri Šoštanju), in njegovi skrivnostni soprogi, Gašper Grahelj o beguncih v Idriji in okoliških vaseh v letih 1914–1915, Tomasz Pudlocki (v angleščini) o času prisilnih evakuacij prebivalcev Galicije v letih 1914–1915 in katehetu dr. Janu Trznadelu na Štajerskem, Katarina Keber pod naslovom Epidemija v šolskih klopeh o primeru španske gripe leta 1918 v osrednjeslovenskem prostoru, David Petelin o stanovanjskih razmerah v Ljubljani v letih 1945–1965, Jelka Piškurić pa o gradnji hiš v Občini Ljubljana Vič-Rudnik.

Zgodovina Zgornje Gorenjske

V 3. številki revije Kronika (2016) je objavljenih petnajst prispevkov in je posvečena zgodovini Zgornje Gorenjske.

Gašper Oitzl je podal poselitveno sliko zgornje Gorenjske v srednjem veku, Matjaž Bizjak je raziskal posestno zgodovino zemljiškega gospostva cerkve v Lescah, Igor Sapač je osvetlil dva stara gradova, ki sta že dolgo v ruševinah: Waldenberk v bližini Radovljice in Bela Peč (Weissenfels) na vzpetini v karavanškem pogorju, med Kranjsko Goro in Trbižem, Boris Golec je raziskal posebnosti nastanka in razvoja fužinarskega trga Bela Peč ter osvetlil Matevža Režna (1665–1722), ki se je od podložniškega otroka s Sorškega polja povzdignil do zgornjesavskega gospoda, Barbara Žabota piše o reformaciji in protireformaciji na zgornjem Gorenjskem, Veronika Pflaum o livarni železa vzhodno od Bohinjske Bistrice, nasproti vasi Nomenj, kjer ležijo ob potoku Plavžarica razvaline metalurškega obrata, Marko Mugerli je osvetlil vlogo družin Bucelleni in Ruard v gornjesavskem fužinarstvu, Alenka Kačičnik Gabrič je raziskala kmečko življenje v Zgornjesavski dolini v 18. in 19. stoletju, Matjaž Ambrožič je šel po sledi jeklenih zvonov jeseniške železarne Kranjske industrijske družbe, Aljaž Pogačnik obravnava gledališko dejavnost na Jesenicah v času med obema vojnama, Špela Smolej Milat opisuje praznovanja na Jesenicah nekoč, kakor se jih spominjajo domačini iz posameznih krajev v občini, Matjaž Geršič in Matija Zorn sta šla po sledi naravnih nesreč v zemljepisnih imenih, Rok Filipčič pod naslovom »Naši fantje so se imenitno izkazali.« piše o bojnih dogodkih na Zgornjem Gorenjskem v zgodnjem poletju leta 1991, ki sodijo v okvir zaščite plebiscitarne odločitve decembra 1990.

Friderik V. Ptujski

V 2. številki revije Kronika (2016) je objavljenih sedem prispevkov.

Martin Bele piše o Frideriku V. Ptujskem (1236–1288), Maja Toš o tem kako so vurberški Stubenbergi zaznamovali svoj življenjski prostor, Janez Weiss o gradu Vinica in začetkih prvih posestnikov Semeničev, Andraž Kovač pogrebni pridigi Krištofa Spindlerja za Herbardom Auerspergom (1575) in plemiškem etosu v času konfesionalizacije, Andraž Žvab o baročni alkimiji na Kranjskem, Lidija Slana o lastnikih dvorca Jablje (pri Trzinu) skozi čas in portretih nekaterih lastnikov iz 18. in 19. stoletja, Andrejka Ščukovt pa o življenju vasi na meji v luči naselbinskega in stavbnega razvoja Robidišča (pri Breginjskem kotu).




Društva na Teharjah

V 1. številki revije Kronika (2016) je objavljenih sedem prispevkov.

Monika Deželak Trojar piše o prostorih Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681) in njegovem vplivu na potek njegove življenjske in ustvarjalne poti, Anna-Maria Lesigang-Bruckmüller o latinskih posvetilnih pesmih v uvodu Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, Zdenka Bonin o življenju in prehrani v koprskem samostanu sv. Klare ob koncu 18. stoletja, Bojana Jović o »razparaču iz Rojana« oz. primeru Julija Födransperga iz leta 1908 v luči časopisja, Robert Devetak o dobrodelni dejavnosti Slovenk na Goriškem v prvem letu prve svetovne vojne, Mateja Ratej o »vojni po vojni« oz. očetovstvu Ambroža Maleka (primer iz leta 1921), Matej Ocvirk pa o društvih in društvenem življenju na Teharjah do druge svetovne vojne.


Rodbina Graffenweger

V 2. številki (2015) revije Kronika je objavljenih devet prispevkov.

Vanja Kočevar je raziskal dedno poklonitev vojvodine Kranjske nadvojvodu Ferdinandu leta 1597, Boris Golec pa rodbino Graffenweger in njeno vlogo v življenju Janeza Vajkarda Valvasorja.

Ines Unetič piše o skici dveh oblikovanih vrtov na kranjskem bregu Save v 18. in 19. stoletju (Boštanj in Impoljca).

Pod naslovom Gradiščan na Šmarni gori, ki to ni bil Jurij Šilc piše o listini s prvo omembo Zbilj iz leta 1216, pod naslovom Ko mrtvi spregovorijo pa Barbara Žabota o protestantski mrliški knjigi v luči novih raziskav, Tomaž Lazar o baronu Hansu Kometru in njegovi zbirki starin z dvorca Pukštajn pri Dravogradu, Aleš Gabrič o ljubljanski univerzi pod političnimi pritiski jeseni 1943, Alenka Župančič o Slavici (Ignaciji), prezrti sestri Otona Zupančiča, Irena Žmuc pa o 80. obletnici ustanovitve Mestnega muzeja Ljubljana.

Rodbina Kometer

V 1. številki (2015) revije Kronika je objavljenih osem prispevkov.

Renata Komič Marn je podala kratko zgodovino rodbine Eggenberg s posebnim ozirom na slovenski prostor.

Stanislav Južnič je osvetlil visokošolski pouk naravoslovnih vsebin pri ljubljanskih jezuitih (statistična obdelava podatkov in primerjava s sosednjimi šolami), pod naslovom Spor med župnikom in škofom pa Jurij Šilc delovanje sorškega župnika Antona Berceta in čas kulturnega boja v začetku 20. stoletja.

Tomaž Lazar piše o gospostvu Pukštajn pri Dravogradu in rodbini Kometer (podjetnikih, baronih, mecenih, zbiralcih starin), Dunja Dobaja o rojstvih, smrti in strahu pred »belo kugo« v Dravski banovini v obdobju med obema svetovnima vojnama, Dejan Pacek o katoliški akciji v lavantinski škofiji, Jernej Vidmar o nadzoru in nasilju na meji med Jugoslavijo (FLRJ) in Italijo v letih 1947–1954, Marija Počivavšek pa o Rakuschevem mlinu v Celju v obdobju od leta 1903 do 2014.

Zgodovina Dobrne

Zdravilišče Dobrna se nahaja v privlačnem okolju pod južnimi obronki Paškega Kozjaka.

Uredništvo Kronike, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, je Dobrni in okolici posvetilo tematsko številko (številka 3, 2014).

Julijana Visočnik je predstavila spomenike iz časa rimskega imperija, ki so jih našli na Dobrni ali v njeni okolici.

Poglobljen je prispevek Borisa Hajdinjaka o Dobrnskih do začetka 15. stoletja. Rodbina vitezov oz. baronov Dobrnskih (von Neuhaus, tudi Neuhauser) se je imenovala po danes zapuščenem gradu Dobrna.

Kako se skozi čas spreminja dojemanje prostora in okolice, zanimivo pokaže prispevek Roka Polesa o cerkvi sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu na Peči (Vinski Gori). V zadnjem času se je veliko novega odkrilo v zvezi z dobrnskimi graščaki Dienerspergi, ki so bili potomci znamenitega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Intenzivno raziskovanje njiho­ve (tudi zelo intimne) zgodovine, za kar gre zasluga zgodovinarju dr. Borisu Golcu, je odkrilo ne le tančico z dolgo zamolčevane plemiške zgodovine, temveč tudi dinamiko v samem razvoju kraja in zdravilišča. Boris Golec je prispeval tudi članek o problematiki zrušitve starega dobrnskega gradu.

Zdravilišče Dobrna v prvi polovici 19. stoletja v očeh zdraviliške gostje Anna Plochl je osvetlila Elke Hammer-Luza. Irena Ivančič Lebar je podala splošen prikaz območja občin Dobrna in Nova Cerkev med obema svetovnima vojnama.

Zdraviliški utrip na Dobrni je prikazala Marija Počivavšek. Mojca Štuhec piše o stavbni dediščini zdravilišča Dobrna, Andreja Mihelčič Koželj o vrtnoarhitekturni dediščini, Vito Hazler o mlinih ob potoku Temnjaški vrelec v Lokovini pri Dobrni. Jože Hudales je v prispevku Ljudsko izročilo o gradovih v okolici Dobrne najprej povzel doslej znano in objavljeno ljudsko izročilo o Kačjem gradu pri Dobrni in ga primerjal z danes zapisanimi ohranjenimi drobci izročila, ki jih je skupaj s skupino svojih študentov zbral na terenu v Dobrni in okolici maja 2014. Božena Hostnik je v prispevku Zgodovinsko-etnološki oris naselja Lemberg pri Novi Cerkvi podala splošen prikaz zgodovinsko-etnološkega razvoja naselja. Igor Sapač je prikazal arhitekturno zgodovino gradu Lemberg.

Kranjski deželni grb

V Zgodovinskem časopisu (izdaja ga Zveza zgodovinskih društev Slovenije), štev. 1–2 (2016), je objavljenih osem prispevkov.

Peter Štih piše o konfrontaciji, akulturaciji in integraciji na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, Jernej Kotar o listini cesarja Friderika III. o izboljšanju kranjskega deželnega grba iz leta 1463, Oskar Habjanič o darvinizmu na Slovenskem, Goranka Kreačič o hrvaškem pl. Šufflay Otruševskem (1795–1882) z gradu Ozalj v Sloveniji, Jernej Mlekuž o časopisnih resnicah o aleksandrinkah in aleksandrinstvu do prve svetovne vojne, Žiga Koncilija o vplivu vojnih razmer na žensko kriminaliteto (po sodnih spisih Deželnega sodišča v Ljubljani v letih od 1914 do 1916), Filip Čuček o zgodovini češkoslovaško-jugoslovanskega koridorja (o ozemeljski povezavi obeh držav) pred prvo svetovno vojno, Milan Dolgan pa o ustreljenih žrtvah na Suhem bajerju v Ljubljani leta 1915.

Slovenska sprava

V Zgodovinskem časopisu štev. 3–4 (2016) je objavljenih osem prispevkov.

Aleksander Panjek pod naslovom Pravda o spornem hramu piše o običaju ustne kupoprodaje nepremičnin med kmeti na Krasu (Tomaj leta 1619), Ivan Vogrič o zasedbi Bosne in Hercegovine leta 1878 v luči pisem Ivana Mankoča, Barbara Riman in Kristina Riman o Slovencih v hrvaški gimnaziji v Zadru od leta 1897 do 1921, Grega Žorž o italijanski zasedbi slovenskih krajev v novembru 1918, Sašo Cmrečnjak o slovenski spravi (zgodovinski pregled), Jure Gašparič in Mojca Šorn pod naslovom Od žive debate do zapisane besede o dobesednih zapisih parlamentarnih sej kot zgodovinskem viru, Jernej Kosi in Rok Strgar pod naslovom Kdaj so nastali »lubi Slovenci«? o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda, Karin Almasy pod naslovom »... za Boga in véro, za cesarja in domovino!« o kulturi prevajanja in ideološkem usmerjanju v slovenskih šolskih berilih med letoma 1848 in 1918.

Ana Celjska

V Zgodovinskem časopisu, številka 1–2 (2017), je objavljenih osem prispevkov.

Simon Malmenvall piše o Besedi o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primeru osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji, Maja Lukanc o Ani Celjski (ok. 1880–1416), poljski kraljici (prvi del), Nataša Golob o srednjeveških pergamentnih fragmentih v knjižnih vezavah, Tomaž Lazar o oborožitvi slovenskih dežel v začetku 16. stoletja (po münchenskem rokopisu), Tanja Gomiršek o vrsti zakupnih pogodb v Goriških brdih v prvi polovici 19. stoletja, Mateja Ratej pod naslovom Vojna po vojni o ljubezenskem trikotniku Antona Bračka leta 1920, Izidor Janžekovič pod naslovom Mnogo hrupa za nič o poteku in ozadju odkritja »staroslovanskega svetišča« na ptujskem gradu (prvi del), Sašo Jerše pa po naslovom Slovenski kraji spomina o pojmih, tezah in perspektivah zgodovinskih raziskav.