Dogodek je povezal zgodovino, umetnost in duhovnost ter osvetlil pomembne trenutke iz preteklosti in sedanjosti bistriške cerkve in zvonika.

Bistriški župnik Jani Družovec je uvodoma dejal, da so mojstri 17. septembra ob obnovitvenih delih v časovni kapsuli v vrhu zvonika našli dve listini – eno iz leta 1867, drugo iz leta 1900 - in dodal: »Ko sem listini dobil v roke, je bil občutek edinstven. Dobiš občutek, kako majhen si v primerjavi z zgodovino. Zavedaš se, da te kraj in čas presegata, da je za temi zidovi in strehami veliko več, kot vemo«.

Bistriški župnik Jani Družovec ob prebiranju listine. FOTO: Tjaša Golob  

Umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez je predstavila zgodovino cerkve sv. Jerneja, ki jo viri omenjajo že leta 1240. V naslednjih stoletjih je bila večkrat povečana in prezidana, današnjo podobo pa je dobila v 18. stoletju, ko je bila poslikana in na novo opremljena. Sedanja oblika zvonika izvira s preloma iz 19. v 20. stoletje, ko je bil po načrtih graškega arhitekta Hansa Pascherja zgrajen njegov vrh z današnjo kapo. Gradnjo novega zvonika je v 19. stoletju spodbujal tudi Anton Martin Slomšek, ki je s svojimi nagovori močno vplival na odločitev, da se cerkev obnovi.

Arhivska svetovalka Nadškofijskega arhiva v Mariboru mag. Lilijana Urlep je predstavila prevod vsebine obeh listin, ki ju je napisal takratni odbor za obnovo. »Konkretno so v listinah osnovni podatki o dogajanju v župniji, tudi o ujmah, ki so prizadele župnijo in bližnjo okolico, podatki o cenah osnovnih dobrin, cenah žita, kruha, vina in drugih živil. Omenjeni so tudi izvajalci obnove zvonika,« je dejala Urlepova.

Listini iz leta 1867 in 1900 s prevodi. FOTO: Simon Brezovnik

Večer so sklenili s slavnostnim branjem in podpisom nove listine, ki bo shranjena ob prejšnjih dveh v časovni kapsuli in jih bodo namestili v zvonik, ko bodo končana obnovitvena dela – zamenjana kamnita kritina, z bakrom obnovljeni pločevinasti deli ter urejena fasada, lesena okna in notranje stopnišče.

Župnik Jani Družovec je pred branjem listine še pojasnil njeno vsebino: »S Simono sva želela zajeti čim več relevantnih podatkov, povezanih z našo župnijo, občino, Slovenijo in širnim svetom, zajeti duha časa v to kapsulo, tako da bodo tisti, ki jo bodo našli čez sto, dvesto ali več let, dobili edinstven pogled v zgodovinski trenutek 2025.« V latinščini zapisan kronogram, katerega seštevek daje letnico 2025, je sestavil zgodovinar in filolog dr. Aleš Maver, listino pa so podpisali župnik Jani Družovec, umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez, generalni vikar Janez Lesnika, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, gradbeni mojster in izvajalec gradbenih del Jože Rahle, krovec in klepar Zlatko Trčko, tesar Janez Ajd, mizar Uroš Lorenčak, sestra Marta Žalik in tajnik župnijskega sveta Primož Rajh.

V svetem letu 1900, ko je bil na čelu Katoliške cerkve papež Leon XIII., so v Slovenski Bistrici zaključili z deli na cerkvenem farnem zvoniku. Natanko 125 let pozneje, v svetem letu 2025, ko je naš sveti oče Leon XIV., je bistriški zvonik v obnovi.

Obnova 55 metrov visokega zvonika je zahtevno in finančno obsežno delo, vredno več kot 450 tisoč evrov. Občina Slovenska Bistrica bo za obnovo prispevala 200 tisoč evrov, preostanek bo pokrit s pomočjo prispevkov župljanov, obrtnikov, podjetnikov in drugih dobrotnikov.