Zapri
Iskanje

Zgornji Tuhinj

Franci Petrič
Za vas piše:
Franci Petrič
Objava: 18. 07. 2008 / 10:05
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.04.2021 / 13:15
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Zgornji Tuhinj

Zgornji Tuhinj
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja

Informacije:
Župnijski urad Zgornji Tuhinj 20, 1219 Laze v Tuhinju.

Dostop:
z vozili do cerkve.

Glavni shod:
veliki šmaren.

Tuhinjska dolina je skorajda idilična pokrajina med Kamnikom in Vranskim. Po obronkih te doline je vodila že v rimskih časih stranska cesta do Ločice, kjer se je tako kot današnja pridružila glavni cesti Emona-Celeia. V 12. stoletju pa je cestna povezava po Tuhinjski dolini celo prekosila vse druge, tudi tisto čez Trojane. Postala je glavna srednjeveška prometna žila med Primorjem in Podonavjem. To je bilo v času vzpona andeških grofov, ko je bil njihov Kamnik glavno mesto, Motnik je postal trg, pod Kozjakom pa so ustanovili celo hospic. Vse dokler ni andeška rodovina izumrla, je bila ta prometnica najvažnejša.

Med pričami preteklosti, ki so v tej dolini zares izjemne po svojem zgodovinskem, umetnostnem in verskem bogastvu, je tudi Marijina cerkev v Zgornjem Tuhinju. Z današnje ceste je popotnik ne bo opazil, saj se cerkev in kraj skrivata za grebenom, ob katerem je vasica Laze. Tu je tudi odcep, pri njem pa prometni znak za Tuhinj. Vas leži v zatišni dolinici Tuhinjščice ob njenem izstopu iz pobočij Kostavške planine, ali še bolje planine Menine, ki s pašniki in z bujnimi gozdovi daje že stoletja gospodarsko osnovo tukajšnjim prebivalcem. Hiše so postavljene po strmem pobočju okrog velike Marijine cerkve na višini okrog 600 metrov nad morjem. Tu je svet rodovitnejši kakor v dolini ob glavni cesti. Zgornji Tuhinj se prvič omenja leta 1213, pa še štiri leta pozneje in zopet leta 1239, prav v letih, ko je že tekel živahen promet po dolini. Kdaj je stala tu prva cerkev, ne vemo; sodeč po najdbah staroslovanskega žrtvenika in njegove povezave s cerkvijo sv. Vida za vasjo, pa lahko sodimo, da že v zgodnjih letih pokristjanjevanja Slovencev. Prvič se sedanja cerkev Marijinega vnebovzetja omenja leta 1523, ko so po kranjskih cerkvah zbirali dragocenosti za obrambo proti Turkom. Ti naj bi tudi požgali in izropali cerkev leta 1471. Izročilo pravi, da so prednico današnje cerkve pozidali Celjani (ti naj bi imeli tam, kjerje župnišče, svoj lovski dvorec). To izročilo potrjujejo nekatere najdbe ob prenovi cerkve le-ta 1967: razčlenjen zgodnjegotski vhod na južni strani, ostanki gotskih oken in na levi notranji strani ladje ostanki fresk. O nekdanji cerkvi govori tudi v severni steni prezbiterija vzidana kamnita plošča s ščitom, na katerem je relief dvoglavega orla s krono. Napis ima letnico 1534. Iz prejšnje cerkve so dolgo časa hranili v zvoniku podobo Sočutne (žalostne Marije) iz ok. leta 1400, zdaj jo hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani. Cerkev je dobila sedanjo podobo v 1. polovici 17. stoletja, pozneje so jo večkrat prezidavali in popravljali: leta 1850,1889 ter 1925 in nazadnje, ko se je na cerkev zrušil zvonik, leta 1950 (današnjega železobetonskega so napravili po načrtih arh. Valentinčiča).

Izredno prostorna, svetla in lepo opremljena cerkev govori o tem, da sem niso prihajali le domačini, ampak so se ustavljali tudi romarji na poti k božjepotnim cerkvam na Kranjskem ali Štajerskem. Sedanja oprema je v večini iz prejšnjega stoletja, nekaj pa je tudi še stare. Pri opremi in poslikavi so sodelovali znani umetniki prejšnjega in našega stoletja: Ivan Vurnik st., rezbar iz Radovljice, slikarja Pavel Künl (slika Marijinega vnebovzetja) in Henrik Langus (križev pot), freske pa sta napravila Matija Koželj (1908) in Simon Ogrin (1920). Za obiskovalce bodo zanimive orgle s staro omaro. Ob njih se bo kdo spomnil tudi na znamenitega Tuhinjca p. Angelika Hribarja, cerkvenega skladatelja, ki je bil tu rojen in v tej cerkvi krščen. Obisk kraja in svetišča pa bo pokazal še marsikaj drugega zanimivega.

Več

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh