Založba kaset in plošč RTV Slovenija skrbi tudi za izdajo zgoščenk bolj zahtevne, tako imenovane nekomercialne glasbe. Sem spada t. i. resna glasba (klasika, operna glasba, jazz, narodne pesmi, otroške pesmi). Tudi v zadnjem letu je založba izdala vrsto zgoščenk z zelo različnimi zvrstmi glasbe.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Peta izdaja v zbirki nosilcev zvoka Slovenska zemlja v pesmi in besedi – ob 50-letnici istoimenske oddaje prvega programa Radia Slovenija – ima naslov Skozi prostor in čas, saj prinaša dokumentarne posnetke ljudskih pevcev in pripovedovalcev različnih slovenskih pokrajin in zamejstva, niti tradicije in naše kulturne dediščine pa se nato v drugem delu spletejo še v novo umetniško delo Alda Kumarja: Slovenska suita v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Na zgoščenki je 25 pesmi. Prva je avizo za cikel oddaj Slovenska zemlji v pesmi in besedi, ki ga je napisal Uroš Krek, izvajal pa ga je Simfonični orkester RTV Slovenija (dirigent Simon Krečič).

Potem si sledijo: Po vrtu je špancirala (Mrtvec pride po ljubico; Anica Lazar), Prolog k zbirki Staroselski ciklus (Janez Ramoveš), Po pet (pritrkovalci iz Šentvida pri Stični), Nocoj je en fajn večer (ljudski pevci Raduha iz Luč), Zakaj smrt ne izbira (Ana Duša), Valcer in polka (Volk Folk), Jaz pa v gorico grem (ljudske pevke Trstenke), Jaz pa pojdem na Gorenjsko (Drago Kunej), Šoštarska (Tomaž Rauch), Fantje se zbirajo s Kranjske dežele (Hrušiški fanti), Znutranja od mia syrca (Sandro Quaglia), Aj, zelena je vsa gora (ljudske pevke Kresnice), Tamo doli poli morja (Emil Zonta, Klavdijo Savron in Cvetko Rakar), Tamladi pejleja tastara na rwomajne, Ime ji je Julija (Janez Ramoveš), Šamarjanka (Marko banda), Lipa ma Marica (folklorna skupina Val Resia), Piism, ke te v ne prwobam poklicat (Janez Ramoveš; Aldo Kumar Slovenska suita za simfonični orkester, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Simon Krečič), Stu ledi (Trst), Magdalenca (Tolmin), Kaj mi nuca planinca (Gorenjska), Vra bije (Prekmurje), Vilota (Istra), Kadar Zila noj Drava (Koroška), Zeleni Jure (Bela krajina).

Violinist Žiga Brank in Paganini

Violinist Žiga Brank je profesor violine na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, od leta 2015 poučuje tudi na Akademiji za glasbo Ljubljana. Bil je koncertni mojster orkestra SNG Opera in balet Maribor, honorarno še Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, član orkestra Slovenske filharmonije, ter Zagrebških solistov. Kot solist je nastopil s številnimi orkestri (Simfonični orkester RTV Slovenija, Slovaški državni filharmonični orkester Košice, Raanana Simfonietta, Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije).

Njegova igra je navdihnila tudi nekatere komponiste, ki so mu posvetili svoja dela. S samostojnimi recitali je velikokrat navdušil poslušalce po vsej Evropi (Slovenija, Hrvaška, Italija, Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Švica, Belgija, Irska). Njegovo igro so številni kritiki ocenili kot tehnično briljantno, izpostavili pa so tudi prefinjeni čut za interpretacijo in prepričljivo posredovanje glasbe poslušalcem. Svoje šolanje je začel v Ljubljani pri M. Kosiju in ga nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v Rostocku pri prof. C. Hutcap in nato na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju v razredu prof. J. Rissina.

Na zgoščenki Niccolo Paganini. 24 Capricci, op. 1 je 24 Paganinijevih skladb, ki jih izvaja Žiga Brank. Okrog leta 1810 se je v zgodovini violinske igre pojavilo novo obdobje. Takrat je začel bleščečo kariero italijanski virtuoz Niccolň Paganini, rojen 27. oktobra 1782 v Genovi. Umetnika se je hitro oprijel vzdevek »vražji violinist«, saj je postavil nove mejnike violinske igre. Nikomur pred njim ni uspelo tehnike lokovanja in prstne tehnike tako razviti, da bi bilo mogoče na tem strunskem glasbilu izvajati bleščeče priredbe opernih odlomkov ali pa najzahtevnejše pasaže in druge tehnične »vragolije«.

Feguš Quartet

Godalni kvartet Feguš je slovenski komorni sestav, v katerem skupaj z ostalimi tremi brati delujejo od leta 1992. Je svojevrstni glasbenopoustvarjalni unikum v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru, saj ga sestavljajo štirje bratje: Filip, Simon Peter (violini), Andrej (viola) in Jernej (violončelo). Po začetkih šolanja v domačem Mariboru so študij nadaljevali na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu. Leta 2001 so bili sprejeti na študij komorne glasbe na prestižno privatno šolo Scuola di Musica di Fiesole (Firence), kjer so do leta 2007 študirali pod mentorstvom Milana Škampe (Smetana Quartet), Piera Farullija (Quartetto Italiano) ter Andrea Nannonija (Nuovo Quartetto). Za študij so prejeli tudi štipendijo italijanskega predsednika države Carla Azeglia Ciampija. Leta 2012 so zaključili magistrski študij komorne glasbe na Univerzi za glasbo in uprizoritveno umetnost v Gradcu.

Znanje so izpopolnjevali na številnih mednarodnih mojstrskih tečajih pri članih svetovno znanih kvartetov. Leta 2001 so bili izbrani na komorno glasbeno delavnico Isaaca Sterna v prestižni newyorški dvorani Carnegie Hall, kjer so se pod vodstvom legendarnega violinista predstavili v družbi članov najboljših ameriških kvartetov. Koncertirali so po Sloveniji, Evropi (Dunaj, Berlin, Pariz, London, Firence), ZDA (Washington, New York) idr. Krstno so izvedli dela slovenskih in tujih skladateljev, med drugim Primoža Ramovša, Antona Lajovica, Maksimiljana Feguša, Janija Goloba, Damijana Močnika, Albina Weingerla, Črta Sojarja Voglarja, Krešnika Aliçkaja, Kuštrima Gashija, Dafine Zeqiri, S. Spadini. Leta 2006 so posneli zgoščenko z deli Janáčka in Ravela, leta 2011 pa zgoščenko z deli Huga Wolfa in Antona Weberna.

Na zgoščenki Slovenska dela za šestnajst strun izvajajo skladbe Viktorja Parme, Igorja Štuhca in Maksimiljana Feguša. Ob praznovanju 20-letnega obstoja se jim je porodila ideja, da širšemu svetu predstavimo ustvarjalce Maribora. Izbrali so ustvarjalce, ki so delovali oziroma še delujejo v Mariboru. Odločili so se za nekakšen kronološki izbor skladateljev, ki vas bo popeljal vse od začetka 20. stoletja do danes.

Trobentač Franc Kosem

Franc Kosem (roj. 1982) izhaja iz izvrstne ljubljanske trobilne šole. Diplomiral je iz trobente pri A. Grčarju na ljubljanski Akademiji za glasbo (2005), čez tri leta (2008) pa končal še podiplomski študij in ga nadaljeval, sklenil ter nadgradil v nemškem Karlsruheju (2010). Izkazuje se kot orkestrski glasbenik (od 2004 kot solo trobentač osrednjega državnega simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije), kot solist in komorni muzik (član Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije in trobilnega kvinteta SiBrass) in pedagog na Akademiji za glasbo (od leta 2015 kot docent za trobento in komorno igro).

Svoj diskografski prvenec je izdal s koncerti z orkestrom L. Mozarta, Haydna in Hummla (Slovenska filharmonija, 2011). Za svoje dosedanje delo in uspehe je prejel številne nagrade in priznanja, mdr. tudi najvišje državno priznanje, nagrado Prešernovega sklada (2012; za glasbeno ustvarjanje v zadnjih dveh letih). Doslej je krstno izvedel prek 30 del slovenskih skladateljev. Na zgoščenki Reflections je enajst skladb različnih skladateljev.

Trobentač Anton Grčar

Podobno kot pri drugih pihalih in trobilih, pri katerih so se v šestdesetih in sedemdesetih letih pojavili nekateri vrhunski poustvarjalci, zadnjih deset in nekaj let daje ton in raven igranju na trobento koncertant Anton Grčar. Virtuozna tehnika mu je skupaj s prirojenimi muzikalnimi dispozicijami že zgodaj odprla mesto solista v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, mesto akademskega učitelja na Akademiji za glasbo, ga obdarila s priznanji in ga poustvarjalno vzpodbudila tudi na enem najtežjih komornih področij, tako da je pred leti ustanovil Trobilni kvintet Slovenske filharmonije. Ob visokem jubileju tega uglednega slovenskega solista na trobenti in profesorja je ZKP RTV Slovenija ponatisnila skladbe z njegove vinilne plošče iz leta 1978, ki so zdaj dostopne tudi na zgoščenki. Na njej izvaja skladbe Josepha Haydna, Giuseppeja Tartinija, Henrija Tomasija in Iva Petrića.

Čeprav je bila trobenta v baroku zelo cenjen instrument, je v primerjavi z godali in pihali iz tega časa razmeroma malo ohranjenih koncertov za trobento. Izvedba Tartinijevega Koncerta v D-duru je Grčarju prinesla nagrado Prešernovega sklada (1978). Haydnov Koncert v Es-duru je bil zadnji skladateljev koncert (1796). Trobenta je postala orkestru enakovreden partner, zlasti v obeh mejnih stavkih: bleščeče virtuozna v Allegru in prešerno navdušujoča v zaključnem finalu. Francoski skladatelj Henri Tomasi je med svojimi številnimi koncerti enega posvetil tudi trobenti (1948). Petrićeva skladba Burelesque pour les temps passés je iz leta 1969.

Dissonance

Godalni kvartet Dissonance sestavljajo člani orkestra Slovenske filharmonije: Janez Podlesek (1. violina), Matjaž Porovne (2. violina), Oliver Dizdarević (viola), Klemen Hvala (violončelo). Na zgoščenki Dissonance izvajajo skladbe Vita Žuraja, Lojzeta Lebiča in Wolfganga Amadeusa Mozarta (Godalni kvartet št. 19 v C-duru, KV 465, Disonančni).

Na prvi pogled nenavadno, da si je zasedba godalnega kvarteta, ki naj bi predstavljala vrhunec ubranosti komornega muziciranja, skupnega glasbenega dihanja in poustvarjanja izbrala za svoje ime Dissonance (disonanca pomeni neubranost, neskladnost). A godalni kvartet si je nadel takšno ime, saj ga očitno razume kot simbol želje po iskanju še neuhojenih poustvarjalnih poti. Od tod črpa repertoarni navdih, priostren čut za izbor in vrstni red tehtnih izvajanih del, ki se odraža tudi na tej zgoščenki prvencu.

Aldo Kumar in oratorij Tehtanje duš

Aldo Kumar je skladatelj z obsežnim in raznolikim skladateljskim opusom. Piše vokalno, komorno, simfonično, vokalno-instrumentalno, filmsko in gledališko glasbo. Za svoja dela je prejel številne nagrade in priznanja, med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada in tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo. Je avtor številnih zborovskih kompozicij, ki so postale stalni repertoar najuglednejših slovenskih zborovskih zasedb pod vodstvom dirigentov Matjaža Ščeka, Stojana Kureta, Martine Batič, Ambroža Čopija in mnogih drugih.
Napisal in produciral je glasbo za številne celovečerne, televizijske in kratke filme (Pod njenim oknom, Lahko noč gospodična, Trst je naš, Aleksandrinke, Adria blues, Dom, Uglaševanje).

Obsežen je tudi njegov opus scenske glasbe, saj je avtor glasbe za več kot osemdeset gledaliških predstav in scenskih projektov, pri katerih sodeluje z vsemi najpomembnejšimi gledališkimi ustvarjalci pri nas (Janez Pipan, Meta Hočevar, Matjaž Zupančič, Diego de Brea, Vito Taufer, Neda Rusjan Bric, Marko Sosič, Mateja Koležnik, Mile Korun, Dušan Jovanovič). Zdaj je na zgoščenki izšel njegov oratorij Tehtanje duš, ki je desetstavčna kompozicija za simfonični orkester, mešani zbor, orgle, vokalne soliste, zvonove in šine. Poslušalca nagovarja k razmišljanju o naših življenjih in poteh, vpetih med domom in begom.

Ri-Cercare – glasba 17. stoletja

Osrednje delo na zgoščenki Ri-Cercare so violinske sonate češkega skladatelja Jana Ignáca Františka Vojte, ki po virtuoznem slogu in posebni zvočnosti zaradi skordature spominjajo na slavne Rožnovenske sonate Vojtovega sodobnika in rojaka Heinricha Ignaza Franza Bibra. Spored dopolnjujejo slogovno podobna, a hkrati raznolična dela Brada, Buxtehudeja, Vivianija in Frobergerja pa tudi doslej skoraj neznana sonata, ki jo pripisujejo Johannu Heinrichu Schmelzerju.

Zgoščenka je dobila ime po skladbi Ricercare, ki jo je napisala violinistka Mojca Gal v slogu zgodnjega 17. stoletja. Izraz Ri-Cercare opisuje umetniško delovanje glasbenikov tako stare glasbe kakor klasične glasbe nasploh: iskanje, raziskovanje glasbe in zvočnih svetov naše nekdanje kulture. Na zgoščenki Ri-Cercare je devet skladb iz 17. stoletja.

Med njimi so tri od Vojte, ki se je rodil v kraju Černovice pri Táboru in se pri jezuitih v Pragi izobrazil v humanističnih vedah, latinščini in glasbi. Na praški univerzi je najprej doktoriral iz filozofije in pri sedemindvajsetih končal študij medicine. Postal je hišni zdravnik benediktincev v samostanu sv. Nikolaja, a se je vseskozi posvečal tudi glasbi in je kot priznan skladatelj poučeval kompozicijo. Ohranilo se je le osem Vojtovih del. Skladbe na zgoščenki Ri-Cercare izvajajo Mojca Gal (baročna violina), Sam Chapman (brenkala), Markus Hünninger (čembalo) in Domen Marinčič (viola).

Muzikal Zmaj v Postojnski jami

Na zgoščenki Zmaj v Postojnski jami je posnetek duhovitega in glasbeno prikupnega muzikala. Hudomušni Zmaj v Postojnski jami, muzikal za otroški zbor in pevca – raperja, sta pesnik Milan Dekleva in skladatelj, dirigent in pianist Jaka Pucihar napisala po ljudski pripovedki na naročilo Glasbene produkcije RTV posebej za Otroški zbor RTV Slovenija, ki že 60 let ustvarja slovensko otroško glasbeno dediščino. Dodala sta mu tudi pevca – raperja, ki ga je upodobil priljubljeni Boštjan Gorenc - Pižama, še nekaj solistov (med njimi so Uroš Smolej, Cole Moretti, Tristan Bevc) ter instrumentaliste Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija.

Violinček in otroške pesmi

Violinček je izmišljeni lik, ki rad posluša glasbo, ob njej ustvarja, zapoje, zapleše in zaigra. Všeč so mu otroške pesmi, ravno take, kot na zgoščenki Violinček.

Otroci, starši, stari starši in vsi tisti, ki imajo radi otroško petje: Violinček je že shodil, šel na glasbeno popotovanje in se vrnil starejši. Tudi zrasel je, razmišlja malce drugače, se sprašuje o glasbi, ki bi jo rad prinesel v domove, učilnice in na radio. Zato je na zgoščenki drugačen izbor pesmi, zrelejši, namenjen tudi najstnikom, ki se pogosto sprašujejo o stvareh okoli sebe. Pesmi prepevajo pevke in pevci otroškega in mladinskega zbora RTV Slovenija, solistke in solisti, mlajši in starejši. Igrajo člani Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Tu je glasbeni svet otroške in najstniške duše. Zgoščenki je dodana pesmarica, ki jo lahko prelistamo, poiščemo lahko najljubšo skladbo in jo zapojemo iz srca. Temu je namenjena Violinčkova plošča. Pa tudi vrtcem, šolam, pevskim zborom. Na zgoščenki je 23 pesmi, dodana je pesmarica in instrumentali.