Obnovitvena dela bodo zaključili pred koncem poletja, ko bo cerkev 11. septembra 2022, po 200 letih, ponovno posvečena.

Delavnica in praktična dela na zvoniku

Na zvoniku in glavni fasadi župnijske cerkve sv. Štefana v Semiču je trenutno še postavljen gradbeni oder. V preteklem tednu so v sklopu obnovitvenih del na fasadi s strani podjetja GNOM izpeljali delavnico na temo apna in apnenih ometov.

Delavnica na temo apna in apnenih ometov. FOTO: Marija Ana Kranjc

»Predavanj se je prvi dan udeležilo 24 slušateljev, na katerih je bil poudarjen pomen uporabe apna, izpostavljene njegove prednosti ob obnovi starejših objektov in predstavljeni referenčni primeri že izvedenih kvalitetnih prenov. Druge dni je potekalo praktično delo na zvoniku in na glavni fasadi cerkve, ki je obsegalo vse faze obnove – pretrkavanje, odbijanje preperelih, presoljenih in odstopljenih ometov, struganje starih beležev, priprava apnene malte, priprava podlage, ometavanje in nanos beležev,« pravi višja konservatorka iz podjetja GNOM Marija Ana Kranjc in dodaja, da je namen takšnih delavnic ozaveščanje čim širšega kroga ljudi o uporabi zdravih, naravnih materialov ter popularizacija starih tehnik in obrti.

 Strokovnjaki pri delu. FOTO: Marija Ana Kranjc

Kot pravi Kranjčeva, so naši predniki ustvarjali prostor, gradili domovanja, razvili so navade, »s čimer so si zagotovili prijetnejše bivanje v okolju, ki so ga naselili. In vse to je kulturna dediščina: prostor v katerem bivamo in delamo, ki nas navdihuje in nas uči za prihodnost. Izkušnje rodov pred nami se izkazujejo skozi znanja in obrti, pa tudi skozi grajeno dediščino. Vsaki pokrajini, vsakemu kraju je lastna drugačna zgodovina. Po tem se razlikujemo, to nas določa in na to smo ponosni«.

Apno se pridobiva iz kamnine apnenca z žganjem pri temperaturi okrog 1000 °C.

Apno prisotno skozi celotno zgodovino gradnje objektov

Apno je izjemno vsestranski material, ki so ga ljudje uporabljali v gradbeništvu, kmetijstvu in sadjarstvu. Gre za cenovno dostopen material, ki je bil cenjen tako zaradi svojih dezinfekcijskih lastnosti, trdnosti in dostopnosti.

FOTO: Marija Ana Kranjc

»Stavbni fond je bil do 20. stoletja grajen iz naravnih materialov – kamna, slame, opeke in lesa. Za vezivo in zaščito omenjenih gradiv ter za ometavanje in beljenje so uporabljali apno ali glino, za zaščito pred vlago in lažjo izvedbo pa razne maščobe,« še pojasnjuje Kranjčeva.