V Cankarjevem domu so na predvečer kulturnega praznika pripravili državno proslavo, na kateri so podelili najvišja državna priznanja na področju kulture. Prireditev so naslovili Živeti umetnost – presegati čas, glasbo zanjo je oblikoval Lojze Lebič, član Upravnega odbora Prešernovega sklada, izvajala pa Simfonični orkester RTV Slovenija in Slovenski tolkalni projekt (StoP) pod vodstvom dirigenta En Shaa.

Zbrane v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je nagovoril predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj. "Prešernov dan je državni praznik, ki je še ohranil nekaj obrednosti, ki ne pomeni zgolj obešanja zastav. Morali bi ga praznovati v najširšem pomenu besede kultura, tudi ob spoštovanju medsebojnih razlik," je dejal Bogataj. V nagovoru se je predsednik Prešernovega sklada ustavil tudi ob "živahni razpravi", kot jo je poimenoval, ki je spremljala letošnji izbor nagrajencev. "To je dokaz, da nagrade niso okostenela stalnica, a hkrati tudi priložnost za razmislek, kako pri podeljevanju nagrad kaj spremeniti." V nagovoru je citiral uvodne verze sedme Prešernove gazele: "Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi; / eden hvali in spet drugi vpije: "fej te bódi!" in z njimi jasno nakazal na zaplete okrog podelitve nagrade Jožetu Možini. "Vedno se najde kakšen nergač, ki odpre vprašanje ukinitve Prešernovih nagrad. Toda ali ne bi s tem ukinili najžlahtnejšega priznanja slovenski kulturi in umetnosti? Bi se jim res odrekli samo zato, ker nekateri ne prenesejo določenih obrazov?"


Po nagovoru je predsednik Bogataj podelil osem nagrad: dve veliki Prešernovi nagradi za življenjsko delo in šest nagrad Prešernovega sklada. Nagrado za življenjsko delo sta prejela Pavle Merků, skladatelj, etnomuzikolog, slovenist in etimolog (1927, Trst), in Vladimir Kavčič, pisatelj in urednik (1932, Podgora, Gorenja vas - Poljane v Poljanski dolini). (več na http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/presernova-lavreata:-glasbenik-in-pisatelj)

Nagrade Prešernovega sklada, ki jih namenjajo posameznim ustvarjalcem za uspehe, dosežene v zadnjih dveh letih, pa so prejeli Vladimir Kos, jezuit, misijonar, pesnik in filozof , Alenka Sottler, slikarka in ilustratorka, Vesna Pernarčič, igralka, članica ansambla Prešernovega gledališča Kranj, režiser Jernej Lorenci, novinar Jože Možina in Slovenski tolkalni projekt (SToP).

Dr. Janez Bogataj z osmimi letošnjimi lavreati ob začetku kulturne proslave v Cankarjevem domu (foto: Tatjana Splichal)

Vladimir Kos: Estetsko doživljajoč pesnik, misleč filozof

Misijonar na Japonskem Vladimir Kos je prejel nagrado za dve pesniški zbirki, ki sta izšli v zadnjih dveh letih: Pesmi z japonskih otokov (Ljubljana, 2012) in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi (Ljubljana, 2012). »V Vladimirju Kosu zveni duša daljnih razsežnosti, širnih obzorij: estetsko doživljajoči pesnik se v njem staplja z eksistencialno mislečim filozofom; duhovnik Družbe Jezusove se za desetletja postavi v vlogo misijonarja med revnimi na Japonskem; begunski Slovenec, trdno vraščen v domovino, kot emigrant izkuša vso bedo brezdomstva, a se v Vladimirju Kosu spaja s svetovljanskim univerzitetnim profesorjem filozofije in cenjenim poznavalcem japonske kulture,« je v utemeljitvi nagrade zapisal dr. Matija Ogrin. »Iz Kosovih pesmi blagoglasno zveni daljni japonski svet, bivanjsko artikuliran z izkušnjo Slovenca v svetu, ki mu je živo krščansko izročilo, zlasti Mati božja, vir neštetih pesniških navdihov ob podobah iz narave in človeške samote.« (več http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/slovenske-pesmi-z-japonskih-otokov)

foto: Tatjana Splichal

Jože Možina – s pretresljivo zgodbo presega gledanost filmskih uspešnic

Pretresljivo zgodbo o misijonarju na Madagarskarju je gledalcem v Sloveniji in tujini predstavil Jože Možina v dokumentarnem filmu Pedro Opeka, dober prijatelj. »Ustvaril je prvovrstno delo, ki gledalca silovito potegne v svet revščine in ponižanja. Prikaže ga takšnega, kakršen je: poln bolečine, trpljenja, odrekanja, nepravičnosti, a na drugi strani tudi pozitivnega upanja, ki prihaja po nesebičnem delu in žrtvovanju slovenskega misijonarja,« je v utemeljitvi zapisal dr. Mitja Štular. Film Pedro Opeka, dober prijatelj je doživel za slovenske razmere izjemno gledanost. Videlo ga je že preko 700.000 gledalcev. Tako široko recepcijo je doseglo le malo del v zgodovini slovenskega filma in najverjetneje noben izdelek v tem žanru. Presega celo najbolj pompozne svetovne filmske uspešnice, ki so se v zadnjih letih vrtele v slovenskih kinematografih.(več na http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/pretresljiva-zgodba-z-madagaskarja

Alenka Sottler – ilustrirala več kot 50 knjig za otroke

Akademska slikarka Alenka Sottler, predstavnica srednje generacije domačih ilustratorjev, ki kot svobodna umetnica živi in deluje v Ljubljani, se je v zadnjih dveh desetletjih uveljavila kot kakovostna in izvirna ilustratorka literarnih del za različne starostne skupine bralcev. »Spada med redke domače ilustratorje, ki so ilustraciji uspeli pridobiti enak status, kot ga ima slikarstvo. S svojim ilustratorskim delovanjem je razširila formalne in izrazne meje domače ilustracije za otroke, mladino in odrasle, še posebej ilustracije poezije. Zlasti slednji sklop ilustratorskih nalog je področje, ki ga je uspela aktualizirati. Tako je na primer knjiga Prividi (2009) nastala kot dvogovor njenih likovnih podob s pesniškim svetom Nika Grafenauerja,« je v utemeljitvi zapisal Damir Globočnik. Alenka Sottler je ilustrirala več kot 50 knjig za otroke, ki so jih izdale različne slovenske in tuje založbe.

Vesna Pernačič – ustvarila zavidljivo paleto vlog

Igralka Vesna Pernarčič je ena izmed osrednjih nosilk repertoarja Prešernovega gledališča Kranj. »V zadnjih dveh letih je izoblikovala zavidljivo paleto različnih vlog, zaradi katerih jo prav gotovo lahko uvrščamo med najpomembnejše ustvarjalce slovenske gledališke umetnosti,« je v utemeljitvi zapisala Nataša Barbara Gračner. Tako je bila energična Irina v Treh sestrah Antona Pavloviča Čehova, nežna in ljubka Emmi Rothner v Proti severnemu vetru Daniela Glattauerja, spletkarska sekretarka Magdalena v Limonadi Slovenici Vinka Möderendorferja, odštekana kritičarka v Snu Enrica Luttmanna in nazadnje nepozabna Marlene v predstavi Marlene Dietrich Nebojše Pop-Tasića. Za svoje stvaritve je prejela več nagrad.

Jernej Lorenci – najbolj svojski in iščoč režiser

Režiser Jernej Lorenci je prejel nagrado za režijo uprizoritev Kako jemati njeno življenje, Nevihta, Dantonova smrt in Ponorela lokomotiva. O svojem delu povedal: »Včasih je občutek, da ustvarjaš neki svet, da si ti tisti, ki postavlja koordinate tega sveta, da ti daješ ritem in tempo, kolorature, intonacije, konotacije temu svetu ... Včasih je ta občutek božanski. In ko ta svet postane, ne samo zame, za vso ekipo, pa tudi za kakšnega gledalca, je to nekaj najlepšega, kar obstaja. Občutek, da premaguješ zakone gravitacije, zakone smrtnosti, vse, kar obstaja v fiziki in metafiziki teh zakonov.« »Jerneju Lorenciju v trenutnem slovenskem gledališču pripada mesto najbolj svojskega, umetniško poglobljenega in iščočega gledališkega režiserja, ne le v okviru njegove generacije, temveč v celostnem generacijskem prerezu,« je v utemeljitvi nagrade zapisala mag. Tea Rogelj.

Slovenski tolkalni projekt - od Rapsodičnega plesa do priredb božičnih pesmi

Slovenski tolkalni projekt, krajše SToP, je nastal leta 1999 z željo po »komornem muziciranju, izvajanju kakovostnih skladb in raziskovanju novih zvokov tolkal«. »Poleg spodbujanja sodobne ustvarjalnosti zasedba prinaša izredno kakovostne izvedbe in posnetke klasičnih del … Zato ne preseneča, da v repertoarju skupine SToP zasledimo odlične izvedbe skladb, kakršne so Rapsodični ples Uroša Kreka, Carmina Burana Carla Orffa, Dance of the Terminator Puzzle Roka Goloba, kakor tudi priredb slovenskih božičnih pesmi – izbor, ki bi mu kak zgodovinarsko navdihnjen slogobrižnik težko prikimal,« je v utemeljitvi nagrade zapisal dr. Leon Stefanija. Slovenski tolkalni projekt je eno najbolj kakovostnih, najtehtnejših in za občinstvo tudi najprivlačnejših poustvarjalnih teles na Slovenskem. Skupino, ki se je uveljavila tako doma kot na številnih koncertih v tujini, sestavljajo: Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše.