Na Trgu sv. Petra v Rimu, kjer se je zbralo približno 60 tisoč ljudi, je papež svojo splošno avdienco posvetil odrešenjskemu pomeni Kristusovega vstajenja. Osredotočil se je na besede: In tretji dan je od mrtvih vstal. Pojasnil je, da je naša vera, ki temelji na Kristusovi smrti in vstajenju, kot hiša, ki jo postavimo na temelje – če se ti pogreznejo, se zruši vsa hiša.

Papež je nadaljeval z razlago krsta, s katerim se rodimo v novo življenje. Nekoč so ga opravili s potopitvijo v vodo, krščenec pa je oblačila pustil zunaj. Ko so mu trikrat zlili vodo na glavo in ga krstili, je stopil iz bazena in oblekel bela oblačila kot znamenje vstopa v novo življenje.

Bog želi, da ga kličemo Oče

Sveti Duh nas spodbuja, da Bogu pravimo Oče ali Abbà (Očka), s čimer pokaže, da nas ima za svoje otroke, nas razume, nam odpuščam, nas objema in ljubi. Ta odnos pa mora vsak dan rasti in se hraniti s poslušanjem Božje besede, molitvijo, zakramenti, predvsem s spovedjo in evharistijo, ter ljubeznijo. Po njegovih besedah je to, da se obnašamo kot pravi otroci naše dostojanstvo, kar pomeni, da moramo vsak dan dopustiti, da nas Kristus spreminja – tudi takrat, ko delamo napake.

Imeti pogum vere

Skušnjava, da bi Boga pustili ob strani in v središče postavili nas same, je vedno pred vrati; izkušnja greha rani naše krščansko življenje, to, da smo Božji otroci. Zato moramo imeti pogum vere, ne se prepustiti miselnosti, ki pravi: Bog ničemur ne služi, ni pomemben zate. Res je ravno nasprotno: samo tako, da se obnašamo kot Božji otroci, ne da bi izgubili pogum ob naših padcih in grehih, da se čutimo od Njega ljubljeni, bo naše življenje novo, oživljeno z vedrino in veseljem. Bog je naša moč! Bog je naše upanje!« je izpostavil papež.

Trdno upanje

Papež je nadaljeval z upanjem, ki nas nikoli ne razočara, tj. vstali Kristus. Velikokrat se naša upanja, pričakovanja ne izpolnijo, upanje kristjanov pa je močno, gotovo in trdno na tem svetu, hkrati pa odprto v večnost, saj je utemeljeno v Bogu, ki je vedno zvest. Biti kristjani ne pomeni samo slediti zapovedim, ampak pomeni, da smo v Kristusu, da mislimo kot on, delujemo kot on, ljubimo kot on. Pomeni, da on vzame v svojo last naše življenje in ga spremeni, preoblikuje, ga osvobodi senc zla in greha.

Papež je zaključil z mislijo, da tistemu, ki nas vpraša, zakaj upamo, pokažemo Kristusa, predvsem pa to delamo z našim življenjem in vstajenjskim veseljem: »Zrimo v nebeško domovino in imeli bomo novo luč in moč tudi v naših vsakdanjih obveznostih in naporih. To je dragoceno služenje, ki ga moramo dati temu našemu svetu, ki pogosto ne uspe več dvigniti pogleda k višku, ne uspe več dvigniti pogleda k Bogu.«

Prišli tudi nogometaši San Lorenza

Avdienco je spremljala tudi predstavniki nogometne ekipe San Lorenzo, ki se jim je papež v španščini zahvalil, da so prišli v Rim skupaj z drugimi verniki iz Španije, Argentine, Mehike in drugih špansko govorečih držav. Frančišek je sicer goreč podpornik ekipe, na velikonočno nedeljo pa je celo prejel dres San Lorenza od skupine argentinskih vernikov.


Foto:CNA