Zapri
Iskanje

Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast

Anton Stres
Za vas piše:
Anton Stres
Objava: 28. 10. 2020 / 08:18
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 29.10.2020 / 07:49
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast

Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.

Svojo pristranskost je RTV Slovenija pokazala tudi, ko v nasprotju s svojo očitno naklonjenostjo do »petkovih protestov« ni bila sposobna opaziti množičnega pohoda za življenje, ampak ga je namerno ignorirala. FOTO: Tatjana Splichal



*Pod izjavo Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se je podpisal njen predsednik, upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.*

Pred nami je praznik vseh svetih, ki nas znova postavlja pred temeljna vprašanja smrti in življenja. Papež sv. Janez Pavel II. je že pred desetletji svaril pred nevarnostjo kulture omalovaževanja človekovega življenja, ki jo je poimenoval »kultura smrti«. Žal se ta kultura vedno bolj razrašča tudi v naši domovini in ob prazniku vseh svetih, ki nam govori o zmagi življenja nad smrtjo, želimo na to še posebej opozoriti.

I.
V dneh, ko dobiva širjenje bolezni covid-19 nove razsežnosti in se je potrebno na vseh ravneh družbe soočiti z izjemno zahtevnim in težkim stanjem, v Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci podpiramo vse, ki se na različnih ravneh trudijo z nadčloveškimi napori, da rešijo zdravje in življenje sodržavljanov in sodržavljank. Zlasti mislimo na zdravstvene delavce, civilno zaščito, gasilce, policiste, inšpektorje, številne uradnike in vlado. Deležni so naše globoke hvaležnosti in spoštovanja. Hkrati pa zaskrbljeno opažamo, da del slovenske, opozicijske politike veliko več truda in naporov vlaga v to, kako bi se znova dokopal do oblasti, kakor pa da bi sodeloval pri reševanju zdravja in življenja državljanov. To je v takih razmerah sprevržena politična praksa, ker v ospredje ne postavlja človeka in skupno dobro, temveč interese določenih skupin. V teh dneh državljani upravičeno pričakujemo nasprotno držo: da bodo voditelji držali skupaj v bistvenem ter, kljub različnim po­gledom in interesom, dajali vidne znake enotnosti in solidarnosti v skrbi za ohranitev čim več človeških življenj. Zavzemanje za skupno dobro je vrhovna zapoved in norma vsake odgovorne politike in državljanske drže.

II.
Podobno zaskrbljenost povzroča popustljiv ali celo podpihovalski odnos do tako imenovanih »petkovih protestov«, na katerih sicer vse manjše število udeležencev nemoteno krši veljavne predpise in nasprotuje pozivom medicinske stroke k nujno potrebnim zaščitnim ukrepom in omejevanju stikov. Protestniki s tem razkrivajo svojo odsotnost sočutja do oseb, ki trenutno zaradi epidemije trpijo pravi križev pot: zdravstveno osebje, okuženi bolniki, njihovi svojci, mnogi žalujoči itd. Vsem tem je takšno neodgovorno obnašanje v posmeh. Sicer pa bi ti protesti hitro postali zanemarljivi, če jim ne bi dajala potuho prevladujoča javna glasila z RTV Slovenije na čelu. Ta iz javne, se pravi vključujoče in nepristranske ustanove postaja vse bolj ideološka in izključujoča do dela prebivalstva. Svojo pristranskost je pokazala tudi, ko v nasprotju s svojo očitno naklonjenostjo do »petkovih protestov« ni bila sposobna opaziti množičnega Pohoda za življenje, ampak ga je namerno ignorirala. Skrbno pa ustvarja politično manipulativni lažni vtis, da »petkovi protesti« izražajo voljo velikega števila državljank in državljanov Slovenije. Tudi v tem primeru gre za moralno nesprejemljiv in manipulativni odnos do človeškega življenja: z ene strani podpora tistim, ki omalovažujoče podcenjujejo nevarnost za zdravje in življenje, z druge strani pa ignoriranje in zamolčevanje tistih, ki človeško življenje od spočetja naprej branijo.


Spomin na naše rajne bomo počastili tudi s tem, da bomo še odločneje premagovali »kulturo smrti« z zavzemanjem za medsebojno spoštovanje in sodelovanje, za dosledno pravno državo in spoštovanje človeškega življenja tudi pred rojstvom in ob njegovem izteku. FOTO: Tatjana Splichal


III.
Zaskrbljenost povzroča tudi neodzivnost javnega mnenja na pojave ščuvanja k nasilju in celo poboju političnih nasprotnikov. To tolerirajo tudi tisti, ki so prvi poklicani, da ščitijo Slovenijo kot pravno državo, kjer je spoštovanje človekovih pravic vrhovni zakon. S sklicevanjem na sicer dragoceno in za demokracijo nujno potrebno svobodo izražanja vseh, ne samo nekaterih, pa ni mogoče tolerirati neodgovornega pozivanja k smrti in ubojem. Ubije se samo človeka in umre samo človek. Kdor uporablja te besede za odklanjanje ljudi drugačnega političnega prepričanja, posredno poziva k umoru ljudi, ki ga zastopajo. Zato bi bilo treba dati jasno politično in kazenskopravno znamenje, da je v svobodoljubni in politično pluralistični državi absolutno nesprejemljivo neodgovorno ščuvanje k likvidaciji legitimnih političnih smeri. Od tod do nasilja in političnega terorizma je samo en korak. V Sloveniji kot demokratični, pravni in socialni državi ni nobenega stvarnega povoda za nasilje in vsako pozivanje k njemu bi moralo biti deležno ustrezne obravnave preiskovalnih in pravosodnih organov.

IV.
»Kulturo smrti« – kakor omalovaževanje človeškega življenja imenuje sv. Janez Pavel II. – na poseben način izraža tudi odnos dela naše politike do dostojnega pokopa žrtev iz grobišč medvojnih in povojnih množičnih pobojev, ki so jih zagrešili komunistični revolucionarji. Ob prazniku vseh svetih, ko obiskujemo – letos vsaj v duhu – grobove svojih najdražjih, smo še bolj pozorni na to nerešeno vprašanje. Odkrivanje in urejevanje grobov zamolčanih žrtev revolucijskega nasilja se po polževo pomika naprej. Tukaj so malomarnost, zavlačevanje, zamolčevanje in odkrit prezir do pobitih ljudi, med katerimi so tudi naši rojaki in katerih glavna krivda je bila, da so bili na politično »nasprotni strani«, še posebej nedopustna. A vendar prevladuje v velikem delu slovenske politične elite in javnih glasil, ki jih le-ta nadzira. Vzorčen primer prezira do nedolžnih romskih žrtev daje župan slovenske prestolnice, ko z neprepričljivimi izgovori ne dovoli, da bi bile dostojno pokopane na pokopališču glavnega mesta. Hkrati pa je ta ista politična in ideološka nomenklatura polna besed o varstvu človekovih pravic in boju za malega človeka.

V prihajajočih dneh se bomo letos naših rajnih spominjali na poseben način, ko se ne bomo mogli udeležiti skupinskih verskih obredov zanje. Zaradi tega se svojih rajnih ne bomo nič manj spominjali v svojih molitvah. Spomin nanje pa bomo počastili tudi s tem, da bomo še odločneje premagovali »kulturo smrti« z zavzemanjem za medsebojno spoštovanje in sodelovanje, za dosledno pravno državo in spoštovanje človeškega življenja tudi pred rojstvom in ob njegovem izteku ter ne nazadnje z enotnostjo, solidarnostjo, samodisciplino in medsebojno podporo v boju proti epidemiji.

*Pod izjavo Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se je podpisal njen predsednik, upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.*

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
7,00€ Poglej izdelek: Beseda za na pot
Nalaganje
Nazaj na vrh