Trpljenje bi danes radi izbrisali iz življenja. Logoterapija pa zagovarja stališče, da lahko tudi ali celo zaradi trpljenja človek najde smisel. Kako?

Živimo v času poveličevanja pozunanjene lepote, zdravja, bogastva in slave. V ta botoksirani svet seveda nikakor ne sodijo staranje, bolezen, trpljenje, minljivost. To so teme, ki jih sodobni človek vedno znova tabuizira. Seveda trpljenja ne smemo poveličevati. Kadar ga lahko odpravimo ali ublažimo, je to naša odgovornost. Frankl nas nagovarja predvsem tam, kjer ga ne moremo preprečiti. Tudi takrat človek ne izgubi dostojanstva in možnosti za smiseln odgovor. V bolečini lahko dozori v ljubezni, pogumu in sočutju. Toda tega od trpečega ne smemo zahtevati ali mu smisla določati od zunaj. Najprej potrebuje našo bližino. Smisel ni v bolečini sami, temveč v osebnem odgovoru nanjo. Življenje ostaja vredno tudi takrat, ko je težko.

Tudi neizogibno trpljenje lahko dobi smisel v tem, kako ga nosimo: kakšno notranje stališče zavzamemo do nespremen...