Včerajšnja sreda je bila slovesen dan za kraj Kolibe Donje v bližini Bosanskega broda, saj so kot vsako leto praznovali god svojega župnijskega zavetnika nadangela sv. Mihaela. Slovesno sveto mašo je tokrat vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik ob somaševanju domačega župnika don Ilija Marinovića ter drugih duhovnikov, poleg župnikov sosednjih župnij in prijateljev župnije pa so bili navzoči tudi duhovniki iz Avstrije in Slovenije.

Kot je v svojem poročilu o včerajšnji slovesnosti zapisal Tone Česen, šolski kaplan na Škofijski klasični gimnaziji, se Kolibe Donje nahajajo v Posavini, takoj ob meji Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Kraj ima že večstoletno zgodovino, v zadnji vojni v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je utrpel veliko škodo. Pred vojno je v kraju živelo nekaj več kot tisoč prebivalcev v modernem naselju dvestosedemdesetih lepih, novih hiš. 14. aprila 1992 je bilo na krut način ubitih dvaindvajset prebivalcev, v vsem času vojne pa je življenje izgubilo šestinsedemdeset prebivalcev, tako Hrvatov kot tudi Bošnjakov in Srbov. Ko je oktobra 1992 srbska vojska zavzela Bosansko Posavino, je bilo mesto popolnoma uničeno, prebivalci pa pregnani. V kraju ni ostal nihče.

Obnova kraja se je začela v letu 2000, je zapisano v poročilu, ko se je vrnil župnik in začel obnavljati župnišče in cerkev. Prva je na pomoč priskočila Škofijska karitas Ljubljana in prostovoljci iz Slovenije. Do danes je bilo obnovljenih nekaj stanovanjskih hiš, lepo je urejeno župnijsko središče in skoraj dokončno je urejena cerkev, predvsem s pomočjo dobrotnikov iz Avstrije.

Leta 2004 so se prostovoljcem iz Slovenije pridružili dijaki Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani, ki so v preteklih sedmih letih vsako poletje en teden preživeli z domačini. Škofijska Karitas Ljubljana je preko dobrotnikov v Sloveniji v akciji Streha nad glavo zbirala sredstva za gradbeni in drugi material, dijaki in študenti pa so s prostovoljnim delom obnavljali hiše. V teh sedmih letih so po besedah kaplana Škofijske klasične gimnazije prostovoljci iz Slovenije naredili kar nekaj streh, izkopali temelje za nove hiše in hiše tudi zgradili, čistili ruševine, pomagali domačinom pri vsakodnevnih opravilih in z njimi sklepali prijateljske vezi.

Trenutno stalno živi v vasi pet domačinov, še nekateri so obnovili hiše, v katere se vračajo ob popoldnevih ali ob koncu tedna, večji del vasi pa so še vedno ruševine.

Ob včerajšnjem prazniku je škof Jamnik v nagovoru spregovoril o pomenu angelov varuhov v življenju in posebej o nadangelu Mihaelu. Poudaril je, ‘da je nadangel Mihael tisti, ki spremlja človeka v boju proti zlu. Je borec, molilec in varuh.’ Spomnil je tudi, ‘kako v vseh težavah življenja lahko prosimo Boga, da nam na pot našega življenja pošlje spremljevalce, da bi mogli živeti v medsebojni ljubezni, razumevanju in sodelovanju.’

Po končani maši se je škof Jamnik srečal s predstavniki krajevne skupnosti in mestne občine Slavonski brod iz Hrvaške. Za vse navzoče, zbralo se je okoli petsto vernikov, se je praznovanje nadaljevalo v prijateljskem druženju pod šotorom, kjer so bile za vse pripravljene domače dobrote. Iz Slovenije so se slovesnosti poleg škofa Jamnika udeležili tudi msgr. Tone Kompare kot predstavnik ljubljanske Škofijske Karitas ter nekateri člani Karitas, pa tudi skupina sedanjih in bivših dijakov iz Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani.

Avtor fotografij: Andrej Bašelj