Ko se je mož pred nekaj leti med mašo trudil zamotiti enega od najinih vnukov, sta preštela vse angele na baročnem oltarju naše farne cerkve v Leskovcu. Naštela sta jih 118 – od tistih velikih do čisto drobnih. Pred stoletji so umetniki na ta način želeli vernikom pričarati živo podobo nebeškega zbora in jim približati veličino Božje slave. Kdor gleda z očmi srca, hitro razume, da ti zlati okrasi niso le estetski dodatek, temveč globoka pripoved, ki se nas dotakne bolj kot gola beseda.

Osrednji kip Žalostne Matere Božje pa nam govori, da Marija v svojih najtežjih trenutkih ni bila sama. Obdana je bila z zvestimi nebeškimi spremljevalci. Prav angeli so tisti, ki naše trpljenje »nesejo« v nebo in nam sporočajo, da križ nikoli ni končni poraz, temveč ključni del našega odrešenja.

Čeprav že leta zrem v ta bogati oltar, so moje misli ob nedavnem prebiranju prilike o desetih devicah odplavale v prihodnost. Spomnila sem se večera, ko sta pri naju prespali vnukinji. Z velikim zanosom sta vadil...